Med zdravniki je največ glasov prejel dr. Erik Brecelj, dr. med., kirurg onkolog z Onkološkega inštituta Ljubljana. V kategoriji nominacij za medicinske sestre/tehnike sta častni naziv Znanilke upanja 2014 z enakim številom glasov osvojili Tinkara Morec, dipl. m. s., in Hedvika Verbajs, dipl. m. s., obe s kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana. V kategoriji zdravstvenih delavcev je priznanje prejel Igor Šabič, dipl. inž. radiologije s pediatrične klinike UKC Ljubljana.

Kot so zapisali v sporočilu za javnost, ne moremo več privoliti v prakso preteklih let, ko je bilo »kljub deklarativni skrbi države za zdravje prebivalstva področje zdravja popolno zanemarjeno (dokaz za to so stalne menjave zdravstvenih ministrov), kar je omogočilo sprejemanje za dolgoročno zdravje prebivalstva škodljivih ukrepov (npr. uvedba terapevtskih skupin zdravil), izbruh številnih afer v zdravstvu, veliko nerešenih sistemskih zadev (npr. status srednjih medicinskih sester) in rojevanje različnih »belih« knjig, številnih osnutkov zakonov in nacionalnih programov, na katerih se nabira prah.«
Med temeljnimi cilji reforme mora biti ozaveščanje in jasno sporočilo, da je vsakdo sam odgovoren za svoje zdravje. Zagotoviti pa je treba pogoje, da samo-odgovornosti ljudje ne bodo občutili kot novo breme, ki jim ga nalaga država, ampak kot priložnost, da si sami zagotovijo zdravo in kvalitetno starost. Posebej je pomembno spodbujanje zdravega življenjskega sloga.

V resnici je prav, da imamo državljani možnost z osebnim izrekanjem potrditi ali zavrniti zakon, ki ga je sprejela večina v parlamentu. Referendum je zagotovo najbolj neposredno izražanje volje državljanov in tako parlament, kot tudi vlada morata spoštovati odločitev državljanov. Zato je referendum ne glede na izid vselej uspešen. Pritoževanje predlagateljev nedavnega referendumskega odločanja o arhivih nad »pomanjkanjem demokratične osveščenosti« je torej zgolj izgovor za njihov politični poraz.

Predstavili so se nekateri domovi za starejše in različni ponudniki dnevnih aktivnosti za starejše, pa tudi različni razstavljavci s področja zdravja, turizma, prehranskih dopolnil, telekomunikacij, bančništva,… Festivala se je udeležila tudi Vzajemnost in veseli smo bili, ko so nam mnogi povedali, da so že naši naročniki in da je to najboljša revija na svetu. Na fotografiji je posnetek z delavnice, kjer so svoje ustvarjanje predstavile stanovalke Sončnega doma iz Maribora.

Nagrajenka je soustanoviteljica raziskovalnega inštituta za socialno ekonomijo, v katerem deluje kot prostovoljka na področju raziskovanja, svetovanja in promocije socialne ekonomije, predvsem ekologije in ženskega podjetništva. med drugim je svetovala je sindikalnim organizacijam o možnih delavskih prevzemih in nastajajočim zadrugam. Ves čas tudi sodeluje pri oblikovanju predlogov zakonskih rešitev za boljši razvoj področja socialne ekonomije.

Vsako leto na festivalu prostovoljstva – letos je potekal med 19. in 22. majem – po različnih krajih pripravijo tudi posebne akcije, predstavijo svoje delo in vabijo v svoje vrste nove prostovoljce.
Za spodbujanje k aktivnem sodelovanju v prostovoljskih akcijah imajo odločilno vlogo županje in župani ter občinske uprave. Zato so na Festivalu prostovoljstva podelili nazive »Prostovoljstvu prijazno mesto« tistim občinam, ki najbolj spodbujajo prostovoljstvo na različnih področjih. V letu 2014 so to občine Črna na Koroškem, Gornja Radgona, Krško, Ravne na Koroškem, Škofja Loka ter mestne občine Ljubljana, Murska Sobota in Velenje.

Poleg osrednje prireditve ob odprtju in celodnevnega dogajanja na Muzejski ploščadi Metelkova v Ljubljani se bo ta teden po vsej Sloveniji zvrstilo blizu 500 kulturnih dogodkov, ki jih pripravljajo različna kulturna društva, več kot 100 občin pa bo posadilo sadno drevo stare avtohtone sorte kot simbola tega tedna, s čimer bodo obogatile ali na novo zasnovale javne sadovnjake. Teden se bo končal v nedeljo, 22. junija s 45. taborom slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični.
JSKD poziva ustvarjalce, profesionalce ali ljubitelje, naj v tednu kulture na okna ali pred hiše postavijo inštrumente, slikarska platna, knjige, gledališke plakate, kostume, notne zapise, skratka predmete, ki ponazarjajo kulturno dejavnost. Informacije o programu spremljajte na: www.jskd.si.

V italijanski Gorici samo nekaj dni, od 2. do 5. julija v mestnem parku Ljudski vrt; v Novi Gorici že prej, od 16. do 24. junija, in to na zelenici med Cankarjevo in Gradnikovo ulico. V parku ob svetilniku v Izoli se bo bralo do 15. junija; v Kanalu ob Soči (na igrišču ob OŠ) od 22. julija do 4. avgusta. Na igrišču ob Domžalskem domu na Mali planini bodo knjige na voljo od 23. do 29. junija.
Vso poletje bo knjižnica po krošnjami odprta na dvorišču gradu v Ribnici (do 31. avgusta), v parku ob graščini v Polhovem Gradcu (do 7. septembra) in seveda v Ljubljani, kjer bo tudi imela največ »poslovalnic«: v parku Tivoli, parku Zvezda, na Ljubljanskem gradu, na Trnovski plaži, v parku ob Rimskem zidu, v Tobačni, v Družinskem centru Mala ulica ter v enoti viškega vrtca na Jamovi.

Namen akcije, ki je trajala dva meseca, je povečati prepoznavnost lekarn in farmacevtskega poklica ter poudariti pomembno vlogo lekarniškega farmacevta, ki veliko ve o zdravilih in njihovih učinkih, o njihovi varni in pravilni rabi, hkrati pa zna tudi dobro in pravilno svetovati.