V italijanski Gorici samo nekaj dni, od 2. do 5. julija v mestnem parku Ljudski vrt; v Novi Gorici že prej, od 16. do 24. junija, in to na zelenici med Cankarjevo in Gradnikovo ulico. V parku ob svetilniku v Izoli se bo bralo do 15. junija; v Kanalu ob Soči (na igrišču ob OŠ) od 22. julija do 4. avgusta. Na igrišču ob Domžalskem domu na Mali planini bodo knjige na voljo od 23. do 29. junija.
Vso poletje bo knjižnica po krošnjami odprta na dvorišču gradu v Ribnici (do 31. avgusta), v parku ob graščini v Polhovem Gradcu (do 7. septembra) in seveda v Ljubljani, kjer bo tudi imela največ »poslovalnic«: v parku Tivoli, parku Zvezda, na Ljubljanskem gradu, na Trnovski plaži, v parku ob Rimskem zidu, v Tobačni, v Družinskem centru Mala ulica ter v enoti viškega vrtca na Jamovi.

Namen akcije, ki je trajala dva meseca, je povečati prepoznavnost lekarn in farmacevtskega poklica ter poudariti pomembno vlogo lekarniškega farmacevta, ki veliko ve o zdravilih in njihovih učinkih, o njihovi varni in pravilni rabi, hkrati pa zna tudi dobro in pravilno svetovati.

Ob petkih pa po ljubljanski tržnici zadiši po jedeh z vsega sveta. Vse do oktobra se predstavlja več kot 55 najboljših restavracij, predstavnikov kmečkega turizma in samostojnih kuharskih mojstrov, ki kuhajo v živo, okusen prigrizek pa vas lahko stane že zgolj dva evra. V Odprti kuhni vas bodo mamili vonji ruske, azijske, mehiške, arabske, balkanske in drugih kuhinj, med njimi tudi nekaterih odličnih domačih gostiln, kot so Dvorec Zemono ali Hiša Franko, Hiša Raduha, Gostilna pri Danilu iz Reteč, Gostilna Ruj s Krasa, Dvor Jezeršek, J&B vinarna ... Hrano lahko vzamete domov ali jo pojeste kar tam, vse do 20. ure.

Ta dan si boste lahko brezplačno ogledali Kapucinsko knjižnico in Nacetovo hišo, na vrtu Sokolskega doma bo odprta bralnica na prostem, otroci se bodo pod loškim gradom igrali stare igre, večer pa bo sklenil koncert pevcev Glasbene šole Škofja Loka. Podrobneje o programu na www.historial.si
V nedeljo, 29. junija, od 10. ure dalje pa se spet lahko vrnete v srednjeveške čase, tokrat na Velenjskem grad, ki je bil nekoč prizorišče velikih bitk.

Predstavnik Napoleonovih Ilirskih provinc je vojak. O 19. stoletju boste več izvedeli iz zgodb o kaznjencih, 20. stoletje pa mineva v znamenju nekaterih velikih imen, zlasti nekdanjega župana Ivana Hribarja.
Med sprehodom si ogledate tudi Razgledni stolp, Virtualni grad in razstavo Slovenska zgodovina. Časovni stroj deluje v maju vsako soboto in nedeljo ob 11. in 15. uri, junija, julija, avgusta in septembra pa vsak dan ob 11., 13., 17. in 19. uri. Izhodišče: Info center na Gradu.

Pred nedavnim pa so odprli nov negovalni dom za 265 stanovalcev, Innerfavoriten. V starem delu spomeniško zaščitene stavbe, kjer so nekdaj izdelovali bombone in čokolado, so uredili eno- in dvoposteljne sobe z lastnimi zimskimi vrtovi. V novozgrajeni stavbi pa so sobe z balkoni. Ob domu je vrt z visokimi gredicami, stanovalcem pa čas krajšajo tudi živali - psa, zajca, morski prašiček in šest skobčevk.

Zlasti v Evropi državljani boleče občutimo posledice finančne in gospodarske krize, ki jo je v prvi vrsti povzročil pohlep lastnikov kapitala. Zdaj pa nas tisti, ki so povzročili krizo, prepričujejo, da moramo »stopiti skupaj« in poiskati rešitve, ki bodo omogočile ureditev javnih financ. Eden od ukrepov, ki naj pripomorejo k saniranju državnega dolga, je privatizacija ali prodaja državnega premoženja zasebnikom, saj naj bi znali bolje gospodariti kot država.

Ko določamo narodne in nacionalne simbole, je prav, da imamo v mislih spoznanje, da je narod ljudstvo, ki ima svoj knjižni jezik, nacija pa je narod, ki ima svojo državo. Prvega se bomo spomnili 8. junija na dan Primoža Trubarja, drugega pa 25. junija na dan državnosti. Oba dneva sta praznika Republike Slovenije. Najbolj množično uporabljani državni simbol je zastava in vsaka država natančno določa, kako se sme na njenem ozemlju nameščati in razporejati zastave.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je želelo z mednarodnim posvetom o deinstitucionalizaciji osvestiti javnost o pomenu prehoda iz prevladujočih institucionalnih oblik pomoči različnim skupinam prebivalstva – otrokom s posebnimi potrebami, invalidnim osebam, ljudem s težavami v duševnem zdravju, starejšim - k prijaznejši pomoči skupnosti. Po besedah profesorja s fakultete za socialno delo dr.Vita Flakerja je v državi blizu 170 zavodov, v katerih živi kar 27.000 ljudi.

Rehabilitacija je ena od osnovnih bolnikovih pravic, ki gre vsem zavarovancem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Rehabilitacija – tudi v zdravilišču, toplicah ali termah - torej nikakor ni privilegij, čeprav nam prav to skušajo dopovedati številni zdravstveni birokrati. Še posebej neizprosni so pri seniorjih, ki jim pogosto zavrnejo vlogo za zdravljenje v toplicah. Če se pritožijo zoper odločbo in morajo z dokumentacijo pred komisijo, pa jim nemalokrat dajo vedeti, da se vanje ne splača več vlagati?!  »To je nedopustna diskriminacija,...