Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedeti | november '23
NAJSTNIŠKA TRMA
Hčerka naročnice ima najstnico, s katero se neprestano zapletata v besedne dvoboje. Gre predvsem za to, da je dekle uporniško. Ko se odloči, da česa ne bo naredila, je nič ne more premakniti. V družini menijo, da je ta nemogoča lastnost glavni vir vseh konfliktov. Bolj ko ji dopovedujejo, naj bo razumna, bolj vztraja pri svojem vedenju.
Marsikateri menijo, da so značilnosti naše osebnosti nekaj trajnega in nespremenljivega, nekaj, kar nam je položeno v zibelko. Takšno prepričanje je omejujoče. Če dobro premislimo, se naše osebnostne lastnosti večinoma izražajo z vedenjem. Svoje vedenje pa lahko vedno spreminjamo. Če se je nekdo nekoč naučil, da večinoma samo prikimava, se lahko kadar koli v življenju nauči, da v nekaterih situacijah prikima, v drugih pa odkima. Nobena osebnostna lastnost ni dobra ali slaba sama po sebi.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
O KONJIH
Naročnica je pred kratkim gledala oddajo na eni od slovenskih televizij, kjer je bilo govora o konjih kot terapevtih. Pozna hipoterapijo, jahanje konj za otroke s posebnimi potrebami in gibalno ovirane posameznike, ne predstavlja pa si, kako lahko drugače pomagajo ljudem.
Psihoterapij s konji je več vrst in delujejo po različnih modelih. Gre za delo na tleh, z jahanjem ali brez. Vse pa z usposobljenim terapevtom in konjarjem, ki dobro pozna psihologijo konj. Konji so v naravi plen in ne plenilci, zato so ves čas prisotni tukaj in zdaj. Če bodo miselno odtavali in za hip izgubili pozornost, so lahko ob življenje. V tem primeru ne gre toliko za jahanje, čeprav se lahko naučite tudi tega, temveč za povezanost človeka s temi plemenitimi živalmi in prek njih s samim seboj.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
Dobro je vedeti | september '23
SHIZOFRENIJA
Naročnica ima dvajsetletnega vnuka, pri katerem je psihiater diagnosticiral shizofrenijo. Zanima jo, kakšna bolezen je to in kako se kaže, da bo znala ravnati čim bolj ustrezno.
Shizofrenija je kronična duševna motnja, ki se začne zgodaj v življenju. Bolnik lahko doživlja, da druga oseba pozna njegove misli, da mu nekdo pošilja signale na daljavo, pogoste so halucinacije in blodnje. Lahko je prepričan, da ga zasledujejo, mu prisluškujejo, ga opazujejo z daljnogledom pri vsem, kar počne, neznani ljudje si na ulici izmenjujejo signale, če ga vidijo, in mu želijo narediti kaj hudega; v ozadju naj bi bila organizirana skupina, katere cilj je mučiti ga in celo umoriti. Opazne so tudi spremembe v vedenju. Oseba se lahko nenavadno oblači, glasno vpije na mimoidoče, se osami, je črnogleda, izredno občutljiva in zamerljiva. Pogosti so neustrezni čustveni odzivi, ki običajno vodijo v socialni umik. Lahko izkazuje zanimanje za nenavadne in različne paranormalne pojave.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
STRAH PRED SMRTJO
Na terapijo prihaja sedemdesetletna gospa, ki jo je strah zaključevanja življenjske poti in smrti. To čustvo ji onemogoča, da bi lahko sproščeno delovala in se veselila vsakega dneva, čeprav je relativno zdrava. Ker ji je vnuček zaupal svoj strah pred tem, da bo izgubil starše ali njo, ji je še težje.
Ljudje se ne rodimo s strahom pred smrtjo, saj imamo prirojen nagon po ohranjanju svojega telesa in s tem svojega življenja. Majhni otroci razmišljajo v slikah, zato ne morejo razumeti abstraktnih pojmov, kot je smrt. Šele okrog sedmega leta so sposobni dojeti, kaj to pomeni. Nekateri starši so prepričani, da je treba malčka seznaniti z resnico že pred to starostjo, vendar se lahko v otroku sprožita huda stiska in strah, da se utegne kaj hudega zgoditi staršem ali celo njemu. Postane tesnoben in ves čas ga skrbi. Da otrok ne bo travmatiziran z idejo smrti, ga zaščitimo tako, da mu resnice ne povemo prezgodaj ali pa jo prilagodimo njegovi starosti. V tem smislu lahko pomaga tudi vera, ki ponuja odgovore na vprašanja o tem, kaj je smrt ali kam gre oseba potem, ko umre ...
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
O ZADOVOLJSTVU
Po mojih izkušnjah je večina ljudi nezadovoljna. Osredotočajo se v glavnem na zadovoljevanje ekonomskih potreb, pri tem pa pozabljajo na nekatere druge osnovne potrebe, ki ostajajo nezadovoljene, kar posledično sčasoma pripelje do čustvenih kriz in stisk.
Mednje štejejo potreba po varnosti, ljubezni in pripadnosti, da bi bili spoštovani in cenjeni, potreba po znanju in razumevanju, ne nazadnje potreba po samouresničenju edinstvenih talentov, ki jih ima vsak posameznik. Ljudje potrebujemo zadovoljitev vsega naštetega, da bi se dobro počutili in bili duševno zdravi. Nekateri vztrajajo v odnosih, kjer niso podprti in sprejeti takšni, kot so, marsikdo živi v okoliščinah, kjer se za štirimi zidovi dogaja marsikaj, kar ogroža njihove osnovne potrebe. Pa vendar si lahko pomagamo s spremembo prepričanj, ki nam lahko olajšajo dojemanje sveta okoli nas.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
SPORAZUMEVANJE S TEŽAVNIMI LJUDMI
Ali vas pogovor z nekaterimi ljudmi povsem vrže iz tira? Imate občutek, da ste brez moči, da vas sogovornik podcenjuje in ne upošteva? Izkušnje nas sicer učijo, da se je takšnim posameznikom najbolje izogibati, kar pa ni vedno mogoče, če so naši sodelavci ali sorodniki. Težave imamo, če ne znamo z njimi ravnati na pravi način.
Kako prepoznamo sovražno nastrojene? So razdražljivi, hitro vzkipijo, težko se zazrejo vase, takoj okrivijo druge, ko gre kaj narobe. To so jezni ljudje, ki znajo biti nepravični, pogosto kritizirajo in obsojajo. Hitro so užaljeni, drugi jim namreč povzročajo krivice, in če se počutijo odrinjene, še bolj silijo v nas. Ob najmanjšem občutku, da nam niso všeč, bodo zavzeli stališče, da jih ne maramo. Ves čas iščejo izgovore za svojo užaljenost – če jim nismo takoj odgovorili na SMS, reagirajo, kot da je konec sveta. Takšen pretirani odziv je rezultat njihove slabe samopodobe. Nevrotiki so tesnobni, panični, črnogledi, njihov prvi odziv na nekaj novega ali nepredvidenega je: »Ja, ampak ...«
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
MOČ HVALEŽNOSTI
Naročnica prihaja na svetovanje zaradi različnih težav. Med najinimi srečanji mine 14 dni, zato jo vsakič vprašam, kako je bilo med tem časom. In najpogosteje dobim odgovor, da zelo slabo, nič spodbudnega ne ve povedati. Ko analizirava pretekle dneve, pa skupaj ugotoviva, da se je imela tudi lepo, samo tega ne vidi ali pa temu sploh ne daje vrednosti, ves čas je osredotočena samo na tisto, kar ji greni življenje.
Moč doživljanja stvari in dogodkov je samo v posamezniku, torej ne v okolju, kot radi zmotno mislimo. Bistvo je v tem, na kaj se osredotočamo. Težo negativnosti lahko preženemo z občutkom hvaležnosti. Vsi smo v svoji preteklosti že doživeli kaj takega. Med seboj se razlikujemo le po tem, kako pogosto to občutimo. Govorim o hvaležnosti, ki na nas tudi telesno dobro vpliva, zavzamemo pokončno držo, v prsih občutimo toplino, celo oči se nam zasvetijo. Pomislimo na vsakdanje stvari in ljudi, ki nam delajo življenje lepo.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KO NEKDO NE ZMORE VEČ ...
Naročnica se je prišla pogovorit o tem, kaj narediti, če nekdo v ožji družini, kot se dogaja njej, pogosto omenja, da ne more več tako naprej, se zateka k pretiranemu pitju alkohola, išče mir pred drugimi, je potrt.
Večina ljudi, ki naredi samomor, pred tem hote ali nehote opozarja na svoj namen. Dejavniki tveganja so vsekakor predhodni poskusi samomora, hude življenjske preizkušnje in okoliščine (izguba bližnjega, službe, huda bolezen), zloraba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi in včasih tudi pridružene duševne bolezni. Opozorilni znaki so govorjenje o smrti ali samomoru, urejanje zadev (denarnih, poslovnih, podarjanje lastnine) in na sploh spremembe v obnašanju (opustitev skrbi za svoj videz, drugačno izražanje čustev, umikanje v samoto ali pa...
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
KAKO RAVNATI PRI TESNOBI
Naročnica, ki je prišla na pogovor, je pojasnila, da jo od nekdaj spremljata nekakšen strah in tudi tesnoba pred ljudmi in odločitvami, zato je ves čas napeta. Pravi, da težko navezuje stike z drugimi, kar jo hromi in zaradi česar nima miru v sebi.
Tesnoba je del našega življenja in je na mestu, ker v določenih okoliščinah predstavlja pripravljenost na akcijo, zadovoljitev naših želja in potreb ter na obrambo pred nevarnostjo. Ko se pojavi v nepotrebnih situacijah, ko ni zunanjega vzroka zanjo, če traja predolgo in človeka onesposobi do tolikšne mere, da ni več zmožen normalno delovati, pa govorimo o motnji. Pri posamezniku se lahko tesnobnost stopnjuje do paničnih napadov, kar je zelo neprijetna izkušnja.
Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz
SPOROČANJE SLABIH NOVIC
Z naročnico sva se pogovarjali o hčerini bolezni. Pred kratkim je namreč izvedela, da ima raka, kar jo je močno pretreslo, saj ima dva otroka. Skrbi jo, kako bosta novico prenesla oziroma ali jima bo znala razložiti na način, da bosta čim manj prizadeta.
Starše najbolj skrbi, kako bo bolezen vplivala na družino in kako bo zaznamovala njihove otroke. Najraje bi jih zaščitili pred bolečimi mislimi in čustvi, kar pa je nemogoče. Prava pot je namreč v iskreni komunikaciji, ne v skrivanju ali izmikanju. Otroci namreč takoj začutijo, da se v družini nekaj dogaja, in bolj jih prizadene, če za bolezen izvedo od drugih. Pomembno je, da smo mirni in osredotočeni na otrokove skrbi, na njegova vprašanja in doživljanja.
