ALI JE MOGOČE OBNOVITI ZAKONSKO ZVEZO PO NEZVESTOBI?

Naročnica je prišla na svetovanje, ker je ugotovila, da jo je mož prevaral. Opravičil se ji je, vendar ji to ne zadostuje, da bi dogodek pozabila, boli jo predvsem zlorabljeno dolgoletno zaupanje.

Ko se kaj takega zgodi, sta oba partnerja pod vplivom močnih čustev – šok, bes, izdaja, sram, krivda, očitki, zato nikar ne sprejemajmo naglih odločitev. Pomembno je, da si takrat, ko čustva bruhajo na plan, partnerja vzameta čas zase in si pustita dihati. Vsak zase naj si najde podporo. Zaupa naj se prijatelju, bližnjim ali poišče strokovno pomoč. Kdor je prevaran, naj se ne trudi za vsako ceno izbrskati vse podrobnosti o dogodku, s partnerjem naj se raje pogovori o vzroku za skok čez plot. Okrevanje po aferi je težak in dolgotrajen proces, ni pa nemogoče, da bi zakonca rešila svoj odnos in celo dodatno okrepila zvezo.

MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA

Nekateri ljudje doživljajo svet na črno-bel način, takšni pa so tudi njihovi čustveni odzivi, ki se kažejo z izbruhi ali duševnimi in telesnimi simptomi. Takšne osebe so lahko v nekem trenutku polne navdušenja in naklonjenosti, že v naslednjem pa ob najmanjšem razočaranju zapadejo v najgloblji obup ali bes.

V trenutku se lahko iz ljubečega partnerja ali zvestega prijatelja spremenijo v najhujšega sovražnika. Pogosto so pod stresom, saj zaradi slabe samopodobe in šibkejših prilagoditvenih mehanizmov veliko običajnih situacij doživljajo tudi kot hudo breme. Dovolj je že, da se mnenje bližnjega razlikuje od njihovega. Takšno življenje je tako polno vzponov in padcev.

DOLGO IN LEPO ŽIVLJENJE

Za dolgo, zdravo in prijetno življenje obstaja kar nekaj receptov, ki jih poznajo starejši ljudje in so jih predajali iz roda v rod. Ni vse odvisno samo od tega, kakšen genetski zapis imamo, kje smo se rodili in kakšna usoda nam je namenjena, veliko je dejavnikov, ki so odvisni od našega razmišljanja in posledično vedenja. Tukaj je nekaj namigov.

Ukvarjajmo se s stvarmi, ki nas osrečujejo. Srečni in zadovoljni ljudje so odpornejši proti različnim boleznim. Če se znamo tudi v težkih položajih usmeriti v razmišljanje o lepih stvareh in dogodkih, imamo dobre možnosti, da se naše razpoloženje res obrne na bolje. Sami smo tisti, ki lahko svoj svet obarvamo ali rožnato ali sivo. Bodimo iskreni do tistih, ki jih imamo radi. Površen poljub na obraz ne more nadomestiti toplega objema, prav tako kot običajno rokovanje ne more nadomestiti roke, ki se nežno dotakne in poboža.

OSVOBODITE SE STRESA

Dolgotrajen stres škoduje srcu, in če stresni hormon pride v krvni obtok, oslabi obrambno in imunsko moč organizma. Zaradi tega smo bolj občutljivi za okužbe, kot so prehladi in gripe, pojavijo se lahko tudi astma, rak, slabšanje spomina. Ker stres ne bo izzvenel sam od sebe, je dobro ukrepati, zato je tukaj nekaj nasvetov.

Ne delajte ničesar – vsaj enkrat v dnevu si vzemite kratek odmor od pet do deset minut in ne delajte ničesar. Preprosto sedite v miru, s tem upočasnjujete ritem srca in znižujete krvni tlak. Povečal se vam bo občutek nadzora nad svojimi čustvi. Preteklosti ne morete spremeniti, prihodnosti pa ne predvideti. Edina stvar, ki jo lahko nadzirate, je točno ta trenutek. Ponovno usvojen občutek, da imate stvari pod nadzorom, olajša stres.

PSIHOLOŠKA TRDNOST V NEGOTOVIH ČASIH

Naročnico begajo večinoma negativne informacije o dogajanju po svetu, ki jih je deležna po medijih, v zasebnem življenju se ji zdi, da ni kos vsem težavam, ki so se ji nakopičile. Opazuje druge ljudi in zdi se ji, da nekateri sploh nimajo nikakršnih problemov, več ali manj so dobre volje, brez napora prenašajo kritike na svoj račun. Ali so se takšni rodili?

Ne, seveda se niso takšni rodili, so pa pridobili učinkovitejše vedenjske vzorce iz okolja in prevzeli odgovornost za svoje delovanje. Če je človek duševno stabilen, se zaveda svojih čustev in tega, kako vplivajo na razmišljanje in delovanje, ter jih skuša sproti razložiti in razumeti. Nekaj nasvetov velja za vse nas. Najprej, ne izgubljajte časa za samopomilovanje, to ne bo rešilo ničesar. Vsem ljudem se dogajajo težke stvari, samopomilovanje je naša izbira, ki je neučinkovita.

PSIHOSOCIALNA POMOČ PO PROMETNI NESREČI

Prometna nesreča je stresni dogodek. Zgodi se nepričakovano in prinese s seboj zavedanje, kako ranljivi smo in kako se nam lahko življenje v delčku sekunde povsem spremeni. Naročnica ni bila huje poškodovana, pa vendar jo je po mesecu dni še vedno strah, je tesnobna, razdražljiva in slabo spi. V mislih se ves čas vrača k dogodku.

Najpomembnejše je, da se čim prej pogovorimo o svojem doživljanju, včasih je dovolj, če so sogovorniki družinski člani ali prijatelji. A včasih začetnemu šoku in presenečenju z zamikom sledijo tesnoba, strah, jokavost ali razdražljivost v situacijah, ki smo jih prej mirno prenašali. Pojavijo se vsiljive misli na dogodek, ko delamo nekaj povsem drugega. Ko strah preraste v fobijo, pa moramo poiskati pomoč strokovnjaka. Marsikdo misli, da je dovolj močan in bo lahko vse premagal sam, se pa izkaže, da lahko nerazrešene stvari pridejo za nami čez...

UPANJE IN OBUP

Z naročnico sva se pogovarjali o žalovanju po izgubi moža. Vse odraslo življenje sta bila skupaj, v dolgoletni zvezi sta načrtovala in ustvarila marsikaj, zdaj pa je ostala sama in njeno življenje se ji zdi iz dneva v dan samo še životarjenje. Rutina jo spravlja v obup. Je dejavna med ljudmi, zna se zaposliti, skrbi za živali in rože. Pa vendar se počuti tako, kot da je v njej ugasnila luč, ki ji je dajala voljo do življenja.

Tisto, kar nas vodi k uresničevanju kratkoročnih ali oddaljenih ciljev in nam daje energijo, so želje. Ko uresničimo neko željo, občutimo zadovoljstvo ali celo srečo. Če pa se to ne zgodi, občutimo frustracijo, nezadovoljnost in prikrajšanost. Zaradi tega se oziramo v preteklost, vendar gledamo tudi v prihodnost. Želje pa so usmerjene ravno v neko želeno stanje v prihodnosti. Obstajajo želje, katerih uresničitev je odvisna od nas in naših dejanj, in pa take, na katere nimamo nobenega vpliva. Kar pa ne pomeni, da naj si ne želimo, da bi se dogodki razpletli nam v dobro. Temu čustvu rečemo upanje. Upanje pomaga ljudem, da zdržijo v obdobjih neprijetnih dogodkov, na katere nimajo vpliva. Zaradi tega v težkih razmerah bližnji drug drugemu pomagajo, da ohranijo upanje in se izognejo obupu ali ga vsaj odložijo. To počnejo starši z otroki in zdravi z bolnimi. Upanje namreč pomaga posamezniku, da vztraja pri svojem pogledu na svet tudi takrat, ko v realnosti nič ne podpira njegovega stališča.

NAJSTNIŠKA TRMA

Hčerka naročnice ima najstnico, s katero se neprestano zapletata v besedne dvoboje. Gre predvsem za to, da je dekle uporniško. Ko se odloči, da česa ne bo naredila, je nič ne more premakniti. V družini menijo, da je ta nemogoča lastnost glavni vir vseh konfliktov. Bolj ko ji dopovedujejo, naj bo razumna, bolj vztraja pri svojem vedenju.

Marsikateri menijo, da so značilnosti naše osebnosti nekaj trajnega in nespremenljivega, nekaj, kar nam je položeno v zibelko. Takšno prepričanje je omejujoče. Če dobro premislimo, se naše osebnostne lastnosti večinoma izražajo z vedenjem. Svoje vedenje pa lahko vedno spreminjamo. Če se je nekdo nekoč naučil, da večinoma samo prikimava, se lahko kadar koli v življenju nauči, da v nekaterih situacijah prikima, v drugih pa odkima. Nobena osebnostna lastnost ni dobra ali slaba sama po sebi.

O KONJIH

Naročnica je pred kratkim gledala oddajo na eni od slovenskih televizij, kjer je bilo govora o konjih kot terapevtih. Pozna hipoterapijo, jahanje konj za otroke s posebnimi potrebami in gibalno ovirane posameznike, ne predstavlja pa si, kako lahko drugače pomagajo ljudem.

Psihoterapij s konji je več vrst in delujejo po različnih modelih. Gre za delo na tleh, z jahanjem ali brez. Vse pa z usposobljenim terapevtom in konjarjem, ki dobro pozna psihologijo konj. Konji so v naravi plen in ne plenilci, zato so ves čas prisotni tukaj in zdaj. Če bodo miselno odtavali in za hip izgubili pozornost, so lahko ob življenje. V tem primeru ne gre toliko za jahanje, čeprav se lahko naučite tudi tega, temveč za povezanost človeka s temi plemenitimi živalmi in prek njih s samim seboj.

SHIZOFRENIJA

Naročnica ima dvajsetletnega vnuka, pri katerem je psihiater diagnosticiral shizofrenijo. Zanima jo, kakšna bolezen je to in kako se kaže, da bo znala ravnati čim bolj ustrezno.

Shizofrenija je kronična duševna motnja, ki se začne zgodaj v življenju. Bolnik lahko doživlja, da druga oseba pozna njegove misli, da mu nekdo pošilja signale na daljavo, pogoste so halucinacije in blodnje. Lahko je prepričan, da ga zasledujejo, mu prisluškujejo, ga opazujejo z daljnogledom pri vsem, kar počne, neznani ljudje si na ulici izmenjujejo signale, če ga vidijo, in mu želijo narediti kaj hudega; v ozadju naj bi bila organizirana skupina, katere cilj je mučiti ga in celo umoriti. Opazne so tudi spremembe v vedenju. Oseba se lahko nenavadno oblači, glasno vpije na mimoidoče, se osami, je črnogleda, izredno občutljiva in zamerljiva. Pogosti so neustrezni čustveni odzivi, ki običajno vodijo v socialni umik. Lahko izkazuje zanimanje za nenavadne in različne paranormalne pojave.