Ob prazniku Ljubljane, 9. maju, je župan Zoran Janković na slavnostni seji Mestnega sveta MOL podelil najvišja priznanja mesta. Dosežki in zasluge prejemnikov pa segajo daleč preko meja slovenskega glavnega mesta. 

 Naziv častna meščanka Ljubljane je prejela pediatrinja in psihiatrinja ter strokovnjakinja za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter predsednica Slovenske filantropije prim. Anica Mikuš Kos, dr. med. Strokovnjakinja, ki jo cenijo po vsem svetu, je življenje posvetila raziskovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Neprecenljiv je njen prispevek pri razvijanju posebnih psihosocialnih programov za zaščito duševnega zdravja otrok na območjih, prizadetih zaradi vojn in oboroženih konfliktov.

 Osnutek strategije dolgožive družbe, ki je v javni razpravi, vlada pa naj bi predlog sprejela v začetku julija, poudarja pomen aktivnega staranja. Temelji na štirih stebrih, ki so aktivnost, samostojno in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter okolje za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju. O teh temah so včeraj razpravljali na konferenci Slovenija 2030 - Izzivi srebrne generacije, ki jo je gostil predsednik republike Borut Pahor.

Ta je dejal, da vedno manj ljudi dela za vedno več upokojenih, do leta 2030 se bo zmanjšalo število starih med 20 in 64 leti, povečalo pa se bo število starejših od 65 let. Spremenjeno razmerje med aktivnim in neaktivnim prebivalstvom, drugačna starostna struktura prebivalstva, nezanesljivost zaposlitve, naraščanje izdatkov za pokojnine, zdravje in dolgotrajno oskrbo po njegovih besedah zahtevajo drugačno delitev bremen. Kot je opozoril, se je treba pripraviti na daljšanje življenjske dobe, da bodo starejši ljudje živeli kakovostno in človeka vredno življenje.

 Demenca je neozdravljiva bolezen, ki predstavlja vedno večji socialni in tudi finančni problem sodobne družbe. Najmanj eden od 9 ljudi, starejših od 65 let ima Alzheimerjevo bolezen. V Sloveniji je trenutno okoli 32.000 bolnikov, zaradi demografskih trendov pa naj bi se število v prihodnjih dvajsetih letih podvojilo. Izredno pomembno je zgodnje odkrivanje sprememb  v možganih, zato si tako zdravniki kot bolniki in njihovi svojci prizadevajo za uvedbo presejalnih testov za demenco, kot že uspešno nekaj let delujejo Svit, Dora in Zora. Podoben dvomesečni projekt, od katerega si vsi  obetajo precej dobrega, se je ravnokar začel.

Možgansko kap, ki je posledica zapore možganske arterije ali znotraj možganske krvavitve, je v svetu najpogostejša nevrološka bolezen, pri nas jo vsako leto doživi več kot 4.000 ljudi. Veliko jih umre, številni pa utrpijo hude posledice,  od ohromitve delov telesa, nezmožnosti hoje ali uporabe rok, okrnjene so sposobnosti osnovne komunikacije ali razumevanje govora, bolnikom lahko kap spremeni osebnost, okrni spomin ali povzroči depresijo.

Rehabilitacija je dolgotrajna, zahtevna in draga, žal je mnogi bolniki niso deležni v takem obsegu, kot bi jo potrebovali, zlasti potem, ko so v domači oskrbi. Tudi strokovnjakov: fizioterapevtov, delovnih terapevtov, psihologov in logopedov je premalo. Predvsem pa področje ni sistemsko urejeno na državni ravni, čeprav številni primeri dokazujejo, da so bolniki po rehabilitaciji zaživeli kar se da polno življenje, mnogi so našli tudi zaposlitev.

V Novi Gorici in okolici so se v sklopu 12. Festivala vrtnic že razcvetele številne in raznolike vrtnice. Zagotovo je te dni najbolj obiskan vrt Frančiškanskega samostana na Kostanjevici, kjer od leta 2003 Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije skrbi za enega največjih rožnih vrtov v Evropi.

Zbirko starih vrtnic burbonk si lahko ogledate vsak dan od 9. do 17. ure (vstopnina znaša dva evra na osebo), ob 11. uri, ko najbolj dišijo, je ogled voden, a le v lepem vremenu in do 14. maja . Vhod na vrt je skozi vrata skupnosti Srečanje, ob izteku severnega pročelja samostana. V  nedeljo, 28. maja, pod vodstvom strokovnega vodstva festivala Edija Prošta pripravljajo še oglede rožnih nasadov po Novi Gorici, ki se upravičeno imenuje mesto vrtnic. Zbirališče bo ob 10. uri pod arkadami stavbe mestne občine.

Nič ni narobe, če smo občasno zelo žalostni ali vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Angleški politik Winston Churchill je pred desetletji prvi primerjal depresijo kot obisk velikega črnega psa. Strokovnjaki svetujejo, da je treba tudi bolezen tako kot pravega psa sprejeti in razumeti, se učiti novih trikov in si jo podrediti.

Depresija se kaže z različnimi znaki na telesnem, čustvenem in vedenjskem področju pri vsakem posamezniku nekoliko drugače. Skupne značilnosti pa so dolgotrajna žalost, brezvoljnost, izguba zanimanja in veselja za prej priljubljene dejavnosti. Oseba ne zmore poskrbeti za vsakdanja opravila, spremeni ritem spanja (nespečnost ali zgodnje prebujanje), odnos do hrane (izguba teka, hujšanje ali prenajedanje), pridružijo se lahko tesnoba, strahovi, zmanjšana zmožnost koncentracije, nemir, občutek nevrednosti, krivda, brezup ter celo misli na samopoškodovanje ali samomor.

Pogosto so najbolj preproste rešitve najučinkovitejše – a kaj, ko se jih domislijo le redki. Kot recimo brata Jeremić, ki že dvajset let delata na področju strojnih inštalacij in s svojimi inovacijami vedno znova iščeta praktične rešitve, da bi ustregla strankam in prehitela konkurenco.

S prvim patentom sta preprečila nenehno zamaševanje mrežice na izhodu vodovodne pipe. Izumila sta mrežico (perlator), ki jo lahko vsakdo očisti kar na pipi, in to brez orodja ali pomoči vodovodnega inštalaterja, hkrati pa tudi varčuje z vodo. S tem izumom, ki sta ga poimenovala Watjer, sta osvojila zlato medaljo za inovacijo 2014. Dve leti kasneje sta mrežico še posodobila z novimi inovativnimi dodatki, kar je pospešilo prodajo v Sloveniji in širši Evropi. Kljub uspehu Dragan in Milan Jeremić ne mirujeta, prijavljenih imata že deset novih patentov, vse v zvezi z vodo, ogrevanjem in sanitarno opremo.