ŠKOCJAN 

Škocjanski upokojenci so na svoj občni zbor povabili župana, predsednico Rdečega križa, predsednika škocjanskih gasilcev in tudi predstavnike sosednjih društev upokojencev Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Šentjernej, Otočec in Prečna. Predsednik upokojenskega društva Anton Mojstrovič je predstavil preteklo delo in načrt za leto 2017, podelili so tudi priznanja poverjenikom za dolgotrajno delo v društvu. Predstavnik šentjernejske policijske postaje pa je udeležencem svetoval o varnosti v prometu in tudi doma. (Besedilo in fotografija: Jožica Kaučič)

V času zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kakovostna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo. 

Ljudje nam pogosto postavljajo vprašanja. Ali je hrana še bio, če uporabim mineralno gnojilo? Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave? Moram priznati, da so to res težka vprašanja, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev. Kje naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če vrta ali njive nič ne gnojimo.

Čeprav je Ljubljančanka Erika Železnik že kot gimnazijka obiskovala slikarsko šolo, se je začela s slikarstvom resno ukvarjati šele pred dvajsetimi leti. Obiskovala je zasebne slikarske šole in tečaje, izpopolnjevala svoje znanje in odkrila, da ji umetnost res leži. Nekaj časa je kot samostojna ustvarjalka na področju kulture slikala na svilo ter oblikovala glino. Odkar je upokojena, veliko slika, našla je svoj slog, a se še vedno uči, zato se redno udeležuje slikarskih kolonij, ekstemporov in drugih srečanj. Je članica likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher ter Društva likovnikov Ljubljana.

Danilo Rudež skrbno sledi smernicam zdravega življenja, brez telovadbe, hoje ali kolesarjenja njegov dan ni popoln. Lani, recimo, je prehodil 1320 kilometrov. Pozimi vozi sobno kolo, ko vreme dopušča, pa kolesari v naravi, v enem dnevu prevozi tudi trideset kilometrov. Odlično za gospoda, ki bo julija dopolnil enaindevetdeset let, kajne?

 Nono Danilo, kot mu pravijo domači, se že leta strogo drži natančnega urnika. Takoj zjutraj, ko vstane, pol ure telovadi. Sam si je sestavil vaje, nekatere dela še iz mladih dni, vadi tudi na blazini in z utežmi, da vzdržuje mišično moč. Po telovadbi spije četrt litra vode in poje jabolko, potem pa si pripravi močan zajtrk, ki količinsko ni nič manjši kot kosilo. Samo po sebi je razumljivo, da ne kadi, ne pije alkohola niti kave. »Sladkorja ne uporabljam že vsaj 15 let, nadomestim ga z medom in sadjem. Izogibam se bele moke, ne jem belega kruha, zelo malo solim. Sam kuham, pripravim si pet obrokov, vedno gledam, da je hrana zdrava in pestra, privoščim si veliko sadja in zelenjave.« Vsak dan se odpravi na nordijsko hojo, najmanj dve uri hodi ali kolesari. 

VESTI IZ ZDUS

Pri Zvezi društev upokojencev Slovenije imajo precej pripomb na predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prepričani so, da je bilo besedilo pripravljeno prehitro in so nekatere rešitve nepremišljene ali pomanjkljive, zato bi moralo ministrstvo za zdravje upoštevati pripombe in ponovno dati prenovljen predlog v javno obravnavo.

Kot so povedali na novinarski konferenci, ne želijo kritizirati ali celo rušiti prizadevanj ministrstva, pač pa izboljšati določene rešitve, saj imajo v svojih vrstah številne strokovnjake in obilo znanja ter izkušenj. Predvsem jih moti, da vlada, če že dela reformo zdravstvenega sistema, ni pripravila celotne zakonodaje s področja zdravstva. Potrebovali bomo tudi usklajeno pokojninsko zakonodajo, saj predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju predvideva tudi spremembe v zvezi z dolgotrajnimi bolniškimi odsotnostmi.

Od svetka do svetka

Folklorna skupina COF, skupina optimističnih folkloristov seniorjev, letos praznuje 35. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili praznični koncert z naslovom Od svetka do svetka, na katerem bodo sodelovale folklorne skupine AFS France Marolt, Tine Rožanc, Emona, Podgorci ter pevska zasedba Kerlci. Prireditev pod umetniškim vodstvom Mirka Ramovša in Gorazda Mušiča bo v soboto, 6. maja, ob 19. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. (Besedilo: M. M., fotografija: arhiv COF)

Program Svit je uspešen presejalni program, ki rešuje in izboljšuje kakovost življenja ter razbremenjuje zdravstveni sistem. Po podatkih pojavnost raka na debelem črevesu in danki, ki je sicer drugi najpogostejši rak v Sloveniji, upada.

Ena temeljnih vrednot presejalnega programa je v tem, da pri na videz zdravih ljudeh odkriva predrakave spremembe in rake v zgodnjih stadijih. V osmih letih delovanja programa so tako odkrili več kot 2500 rakov. Najbolj razveseljivo je, da jih je bilo več kot 70 odstotkov v zgodnji fazi razvoja, ko rak še ni prerasel črevesne stene in so načini zdravljenja enostavni in uspešni. Na leto pri nas za to obliko raka zboli okoli 1600 ljudi, približno 700 pa jih umre. Vsaj 17.