AKTUALNO

Medgeneracijska solidarnost je v naši družbi še kako živa, je prepričan Marjan Sedmak, dolgoletni predsednik Mestne zveze upokojencev Ljubljana, Osrednjeslovenske pokrajinske zveze društev upokojencev (MZU- OPZDU). Tako v domačih kot v mednarodnih upokojenskih organizacijah je spodbujal prakse, ki pripomorejo k zdravemu staranju in omogočajo ljudem, da ostajajo kar se da dolgo samostojni in sposobni odločati o načinu svojega življenja. Bil je pobudnik ustanavljanja dnevnih centrov aktivnosti za starejše, ki so postali v mednarodnem merilu edinstvena oblika njihovega ustvarjalnega življenja. Na začetku pomladi je po dobrega četrt stoletja prepustil vodenje ene od najštevilčnejših pokrajinskih zvez društev upokojencev – štirinajst jih je v Sloveniji – naslednici, vendar ostaja promotor aktivnega staranja, vseživljenjskega učenja in prostovoljstva.

Reportaža

Med udeleženci srečanj bralcev in prijateljev Vzajemnosti je kar nekaj takih, ki se z nami družijo že zelo dolgo, deset, petnajst ali celo sedemnajst let. Le Marija Golob iz Novega mesta ni manjkala na nobenem srečanju doslej, poleg tega s sabo pripelje še za avtobus dolenjskih upokojencev.

O vseh srečanjih ima zgledno urejeno dokumentacijo, natančno ve, v katerem kraju smo bili katero leto in kaj se je dogajalo. Še dobro se spomni, kako se je začelo. Vzajemnost je prvič videla pri svakinji, in ker ji je bila všeč, se je naročila nanjo. Ker je bila članica novomeškega društva upokojencev, je začela pošiljati članke o delu društva, večkrat sta se tudi srečali s tedanjo urednico Marinko Levičar, ki je bila prav tako iz Dolenjske. »Potem je na enem društvenem sestanku tedanji predsednik Mijo Kupres omenil, da Vzajemnost organizira srečanje v Rabcu in naj spodbudim ljudi, da bi se pridružili. Začela sem zbirati prijave in nabralo se nas je za cel avtobus. Kolikor se spomnim, so imeli tako organizirano udeležbo vsaj dvanajst, trinajst let le še Kanalci (upokojenci iz krajev okoli Kanala ob Soči, op. A. Ž.). Po sili razmer sem prevzela tudi vodenje, kakšnih osem let sem bila v vlogi vodnice.«

Reportaža   

Prijatelji stari, gdje ste, pamtite li ove zvuke, iznad dvora, iznad luke, dok se bijele krila galeba … Verzi priljubljene pesmi Tereze Kesovije so lepa prispodoba za srečanja bralcev in prijateljev Vzajemnosti. Povezujemo jih z morjem, prijetnimi melodijami in jatami galebov na modrem nebu. In seveda s prijatelji ali vsaj dobrimi znanci. V teh dvajsetih letih se jih je nabralo precejšnje število. Ob snidenju se nasmejani pozdravljamo, si povemo novice ali obnovimo spomine. Zelo pa smo veseli tudi tistih, ki se srečanja udeležijo prvič. Kaj vse se je dogajalo na jubilejnem, dvajsetem, druženju v Vodicah pri Šibeniku povzemamo v reportaži.

Zdravje

Rak sečnega mehurja je po pogostosti takoj za rakom prostate, približno dve tretjini bolnikov so moški. Ker sodi na intimno področje, o njem v javnosti redkeje govorimo, opažajo urologi. Hkrati pa številni bolniki dokazujejo, da je po zahtevnem zdravljenju mogoče živeti kakovostno in aktivno življenje.

Večjo verjetnost, da zbolijo, imajo tisti, ki so kadarkoli kadili, in tisti, ki so bili na delovnem mestu izpostavljeni kancerogenom, denimo da so delali v usnjarski industriji, lakirnici ipd. Seveda pa moramo biti na spremembe v telesu pozorni prav vsi. Najpomembnejši opozorilni znak je rdečkasto obarvan urin. Če ga opazite, nikar ne odlašajte z obiskom zdravnika. Ko je rak še v površinski plasti in se ne vrašča v mišico, je namreč zdravljenje manj zahtevno in bolj učinkovito, je poudaril urolog doc. dr. Simon Hawlina s Kliničnega oddelka za urologijo UKC Ljubljana. Ob tem je dodal, da rak sečnega mehurja ni povezan s pogostimi vnetji sečil ali ledvično boleznijo.

 Na fotografiji iz leta 1953 sta prikupni sestrici, na levi dveletna Zdenka in na desni leto dni starejša Irena. Rojeni sta bili v Ljubljani, očetu Janezu in materi Heleni Železnik, z dekliškim priimkom Schwentner. Fotografijo je v objavo poslala Zdenka Ferengja.

 Fantje iz okolice Orleka pri Sežani so bili fotografirani daljnega junija 1927. Spredaj sedi s tamburico Jože Pirjevec, oče Fanike Pevec iz Šentjurja, ki bo vesela, če se ji oglasi kateri od sorodnikov drugih glasbenikov. Pokličite v uredništvo in posredovali vam bomo njeno številko.

 NAŠ POGOVOR

Gibanje je pomemben dejavnik za ohranjanje kognitivnih sposobnosti v starosti, hkrati pa krepi mišice, kar vpliva na mobilnost, ravnotežje in varnost. Priporočljive so zlasti različne dejavnosti v naravi, ki koristijo tudi ljudem z znaki demence, pravi zdravnica dr. Zdenka Čebašek Travnik, specialistka psihiatrije in dejavna prostovoljka v društvu Spominčica – Alzheimer Slovenija. Čeprav je uradno upokojena, je njen koledar zapolnjen z obveznostmi. Med drugim se posveča delu s svojci oseb z demenco, sodeluje pri izobraževanju formalnih in neformalnih oskrbovalcev ter razvija programe dejavnosti v naravi, prilagojene ljudem z različnimi oviranostmi.