Naprave so vse pametnejše, ljudje vse manj
Medtem ko številne Slovenke in Slovenci v starostni skupini od 65 do 74 let nimajo računalnika niti pametnega telefona, jih več kot 51 odstotkov redno uporablja internet, na družbenem omrežju Facebook pa število uporabnikov, starejših od 65 let, najhitreje narašča. Komuniciranje v virtualnem svetu ima svoja pravila, vendar jih še nismo povsem usvojili. Zato smo se z dr. Danom Podjedom, antropologom z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU ter izrednim profesorjem za področje kulturne in socialne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki raziskuje razmerja med ljudmi in tehnologijami, pogovarjali o prednostih in pasteh digitalizacije. Med drugim opozarja, da za sodobno tehnologijo stojijo podjetja, ki jih bolj kot skrb, da bodo pomagali potrošnikom, zanima lastni finančni interes.
-
Jurij Gagarin: Pot do zvezd
Letos je minilo 60 let od prvega poleta človeka v vesolje. Vesoljska raketa Vostok z Jurijem Gagarinom je 12. aprila leta 1961 odletela v vesolje, obkrožila Zemljo in se vrnila na njena tla. V avtobiografski knjigi Gagarin piše o svojem življenju od otroštva, šolanja, težkih pripravah za polet v vesolje vse do izjemnega podviga, zaradi katerega je po vsem svetu doživljal ovacije in veličastne sprejeme. V knjigi je tudi veliko fotografij. (Založba Forma 7, cena: 23 evrov)
Kruhinpotica.com v novi podobi
Odslej boste še enostavneje brskali po bogati vsebini in hitreje našli recepte na spletni strani www.kruhinpotica.com. Izkušenim mojstrom, še bolj pa začetnikom, so dobrodošla navodila, s pomočjo katerih lahko korak za korakom pripravite svojo prvo mojstrovino. Zbranih je več kot 2000 receptov za kvašene dobrote, kot so potice, različne vrste kruha, pite, pletenke, pice ... Objavite pa lahko tudi svojega.
Fala Slonček, stari prijatelj vseh domačih pekov, vas vabi, da se mu pridružite.
-
GORNJA RADGONA
Društvo upokojencev Gornja Radgona je imelo že lani 70. obletnico ustanovitve, ki pa so jo zaradi zdravstvenih razmer praznovali letos poleti. V sedmih desetletjih se je v društvu zvrstilo osem predsednikov in dve predsednici. Sedanja predsednica Inge Ivanek je poudarila, da položaj upokojencev ni bil nikoli zavidljiv, zdaj so še bolj ogroženi, saj upokojenci dosegajo višjo starost in imajo zato več zdravstvenih težav.
Kot gosti so se praznovanja udeležili predsednica PPZDU Murska Sobota Vijola Bertalanič, župan Stanko Rojko in predsednik Zdusa Janez Sušnik, ki je društvu ob jubileju podelil veliko plaketo Zdusa. Posebni priznanji Zdusa pa sta prejeli dolgoletna tajnica Ivanka Hibler in pevovodkinja Dragica Černe.
Dokler živimo, živimo kakovostno
V Sloveniji vsako leto umre okoli 20.000 ljudi, v glavnem zaradi kroničnih neozdravljivih bolezni. Večina med njimi bi potrebovala paliativno oskrbo, ki bi jim omogočila, da bi iz časa, ki jim ga bolezen še daje, potegnili kar največ in bi zadnje mesece ali tedne življenja preživeli brez bolečin.
Cilj paliativne oskrbe je namreč ohranjanje vrednot in dostojanstva posameznikovega življenja in tudi podpora svojcem tako v času bolnikove bolezni kot v obdobju žalovanja. Pri nas veliko ljudi umre v bolnišnicah in domovih za starejše, največ pa doma. Vendar pa vse bolnišnice nimajo urejenih primernih oddelkov, tisti, ki negujejo neozdravljivo bolne doma, pa so še posebej v stiski. Ponekod lahko pomagajo prostovoljci Slovenskega društva hospic, ki spremljajo hudo bolne in umirajoče. Imamo en sam stacionarni hospic, to je Hiša Ljubhospica v Ljubljani, ki uporabnikom ponuja brezplačno oskrbo, strokovno zdravstveno nego in psihosocialno podporo. Vendar je v njej prostora le za 12 ljudi. Manjši paliativni center pa nameravajo urediti v Prekmurju, točneje v Mali Polani.
Boli, peče, zbada, dreveni ...
Kar 22 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije trpi za kronično bolečino in med temi je po raziskavi iz leta 2019 najpogostejša bolečina v križu in hrbtenici. Ko pa se pekoča bolečina ali mravljinčenje širi v zadnjico in nogo, pa govorimo o nevropatski bolečini.
Pojavi se lahko seveda kjer koli v telesu in bolniki jo opisujejo kot oster ali pekoč občutek v različnih delih telesa, včasih gre za mravljinčenje, mrazenje ali odrevenelost, ali pa je občutek podoben, kot bi nas hkrati zbadalo nešteto iglic ali stresali sunki elektrike. Običajno se bolečine pojavljajo konec dneva in se ponoči celo stopnjujejo, lahko se pojavijo spontano ali jih sproži že blag dotik.
-
Prvega novembra 1993 je začel veljati maastrichtski sporazum o ustanovitvi Evropske unije, ki ga je že februarja 1992 podpisalo 12 držav.
Psička Lajka je bila prva žival, ki je 3. novembra 1957 s Sputnikom 2 »poletela« vesolje. Žal poleta ni preživela.
Sigmund Freud je 4. novembra 1899 objavil knjigo Interpretacija sanj. O analizi sanj je menil, da je »kraljevska pot do nezavednega«.
Mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace je bila ustanovljena leta 1971 v Kanadi in 6. novembra istega leta je izvedla svojo prvo akcijo na Aleutih.
-
Zbiranje kompletov prve pomoči
Kdaj ste nazadnje preverili rok uporabe kompleta za prvo pomoč, ki ga imate v avtomobilu? Veljavnost mu namreč poteče po petih letih, ker nekateri pripomočki niso več sterilni, so pa še uporabni. Zato komplete prve pomoči s pretečenim rokom veljavnosti zbira AMZS v svojih centrih. Predajo jih Rdečemu križu Slovenije, kjer vsebino s pridom uporabijo pri izobraževanju ekip prve pomoči. Teh je več kot sto, še vsaj 160 jih deluje v osnovnih šolah. Komplete, ki jih bodo zbrali do konca novembra, pa bodo odpeljali v Bosno in Hercegovino, kjer jim zelo primanjkuje sanitetnega materiala za izvajanje tečajev prve pomoči.
-
Izdelava in uporaba električnih in elektronskih naprav se iz leta v leto povečuje, zato nastaja tudi vse več odpadne elektronike oziroma e-odpadkov. Z nenehnim kupovanjem novejših naprav skrajšamo njihovo življenjsko dobo, tako pa prispevamo tudi k večji porabi in onesnaževanju naravnih virov.
Veliko bolje je, da vsak električni aparat ali e-napravo uporabljamo čim dlje, če pa jo že zamenjamo, poskrbimo, da bo pravilno reciklirana ali da jo bo lahko namesto nas uporabljal kdo drug. Električne in elektronske odpadke lahko oddamo v ulične zbiralnike na ekoloških otokih in drugih lokacijah, v zbirne centre izvajalcev služb ravnanja z odpadki, v zbiralnice Zeos in mobilne zbiralnice (ob akcijah zbiranja e-odpadkov in odpadnih baterij). Odnesemo jih lahko tudi v trgovine z električno in elektronsko opremo, vendar le majhne naprave, katerih zunanja velikost ne presega 25 centimetrov, in le v tiste trgovine, ki imajo prodajno površino večjo od 400 kvadratnih metrov, odpadne plinske sijalke in baterije pa v trgovine, kjer jih prodajajo. Običajno so označeni »zeleni koti«, kamor oddamo aparate.
O starejših naj odločajo starejši sami
Socialne pravice starejših so bile rdeča nit 20. festivala za tretje življenjsko obdobje, ki je bil osrednji dogodek ob mednarodnem dnevu starejših. Potekale so razprave o merilih kakovosti dolgotrajne oskrbe, preseganju stereotipov o staranju in starosti z izrazoslovjem, bivanjskih problemih starejših in pomenu poznavanja – in uporabe sodobnih tehnologij.
Tokrat bomo nekoliko več pozornosti namenili razpravi o bivalnih razmerah starejših in možnostih za njihovo izboljšanje, o čemer so se pogovarjali Alenka Ogrin in Jože Ramovš z Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje, Jera Grobelnik s Stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana in Lili Štefanič z občine Kočevje.
