Zdravje

Alergologi in pediatri v zadnjih desetletjih opažajo porast alergijskih bolezni, kot so atopijski dermatitis, alergijski rinitis in astma, ki močno vplivajo na kakovost življenja otrok in odraslih. Deloma so zanje krive tudi spremembe v sodobnem načinu življenja.

Med pogoste sprožilce alergijskih reakcij se uvrščajo hrana, inhalacijski alergeni, piki žuželk in zdravila. Pri otrocih so med pogostejšimi sprožilci mleko in jajca, alergija na arašide pa se lahko pojavi v vseh starostnih skupinah. Pogosti sprožilci so tudi lešniki, indijski oreščki in druge stročnice. Pogosto težave povzročajo alergeni, ki jih vdihavamo, na primer pelodi, pršice, plesni ali živalska dlaka, ter piki os, čebel in sršenov. Bolj podvrženi so jim ljudje, ki veliko delajo na prostem ali so v neposrednem stiku z naravo, na primer čebelarji, gozdarji, vrtnarji, delavci v rastlinjakih, krovci, gasilci, prodajalci sadja in zelenjave. Med zdravili alergije pogosto povzročajo betalaktamski antibiotiki in nesteroidni antirevmatiki.

Za lažje življenje bolnikov

Kronična vnetna črevesna bolezen (KVČB), ki se najpogosteje pojavlja kot ulcerozni kolitis ali Crohnova bolezen, je imunsko pogojena neozdravljiva bolezen, ki povzroča vnetje črevesja ali celotne prebavne cevi. Zanjo so značilni zagoni vnetja s hudimi bolečinami in krči v trebuhu, driskami in utrujenostjo, pa tudi obdobja brez težav. Najpogosteje se pojavi med 15. in 35. letom starosti, v zadnjih letih pa narašča število bolnikov tudi med starejšimi.

Kakovostnejše lasulje za onkološke bolnice

Vrt

Mnogi že komaj čakamo, da bomo lahko ob toplih večerih posedali na prostem. Žal pa se tega veselijo tudi žuželke, mušice, obadi in zlasti komarji. Ne le da nadležno brenčijo in nas pikajo, vse pogosteje prenašajo tudi različne bolezni.

Še posebno zoprni so tigrasti komarji, ki so pred leti prišli k nam, saj pikajo tudi podnevi in imajo obilen podmladek. Za odlaganje jajčec in razvoj ličink najraje poiščejo stoječo ali počasi tekočo vodo. Zadostuje jim že zelo majhna količina vode, denimo zamašek plastenke ali plastični lonček. Komarje privabljajo posode, v katerih prestrezamo kapnico ali hranimo vodo za zalivanje vrtov ali napajanje živali (vedra, zalivalke, sodi, cisterne, stare kadi ipd.), podstavki za rože, vaze, luže, ki se po dežju ne posušijo, in podobno. Hitro najdejo vodo, ki se nabere v pnevmatikah ali v gubah plastične ponjave, če leži na prostem, ali v zamašenem žlebu, okrasnih kamnih oziroma skulpturah z vdolbinami, da fontan, vodnjakov in ribnikov ne omenjamo. V nekaterih občinah, zlasti v Istri, na javnih površinah že nanašajo sredstva za zmanjšanje možnosti njihovega razmnoževanja.

Zdravje

Kožni melanom je šesti najpogostejši rak pri nas, njegova pojavnost v zadnjih letih strmo narašča. Ta vrsta kožnega raka, ki nastane iz pigmentnih celic (melanocitov), se zelo hitro širi na druge dele telesa.

Zgodnje odkrivanje je zato še toliko pomembnejše. Onkologi svetujejo redno pregledovanje kože celega telesa. Če imate veliko kožnih znamenj, bodite posebej pozorni na tista, ki se po velikosti ali obliki razlikujejo, imajo nepravilen, nazobčan rob z izrastki, so večja od radirke na svinčniku, spreminjajo barvo ali rastejo nad površino kože. Takoj ko opazite spremembo, obiščite zdravnika, saj je zgodnje zdravljenje manj zahtevno in uspešnejše. Med najsodobnejše pristope onkologi vključujejo tudi imunoterapijo, ki krepi imunski odziv proti rakavim celicam, ter tarčno zdravljenje, ki deluje usmerjeno na specifične molekularne spremembe v tumorju. Bolnikom in njihovim svojcem je v podporo tudi Nacionalno društvo bolnikov z melanomom. V stik z njim lahko stopite po telefonu na številki 064 12 44 66 ali na e-naslovu info@melanoma.si.

Kultura 

Svetlana Slapšak: Kuhinja revežev

Hrana ni le okus na krožniku, temveč tudi zgodba o družbi, politiki, kulturi in ljudeh. Avtorica predstavi antropološki pogled na prepletanje zgodovine in vsakdanjega življenja s hrano. Pomislimo, koliko se govori in piše o kulinariki, na drugi strani pa nas osupne, ko spremljamo tragične zgodbe o lakoti, ki pustoši v delu sveta. Med drugim avtorica pojasni, zakaj je hrana povezana z revolucijo, kaj je solidarna kuhinja, kaj se lahko o uživanju hrane naučimo iz antičnih mitov ter zakaj je luksuzna hrana pravzaprav hrana revežev, ki so si jo bogati prisvojili. Vsebino obogati z osebnimi doživetji in številnimi recepti. (Goga, 27,90 evra)

Aktualno 

Razprave o položaju starejših v družbi bi se morale premakniti od skrbi za nemočnega posameznika oziroma prejemnika pomoči k uresničevanju njihovih univerzalnih človekovih pravic. Šele takrat bi se starejši počutili enakovredne člane družbe ter živeli v skladu s svojimi potrebami in željami.

Biserka Marolt Meden, nekdanja predsednica združenja Srebrna nit, meni, da bi morali končno sprejeti akcijski načrt za uresničevanje Strategije dolgožive družbe, saj smo jo sprejeli že pred leti. Na širši ravni pa potrebujemo konvencijo o pravicah starejših, s katero bi zagotovili podlago za ustrezno zakonodajo na vseh področjih, ki zadevajo starejše. Ob pripravi konvencije je treba upoštevati, da so starejši izredno raznovrstna skupina, zato vseh ne smemo obravnavati enotno.