Ljudje v stiski ne morejo čakati na pomoč
NAŠ POGOVOR
Zaposleni na centrih za socialno delo pogosto poslušajo očitke, da pri izdajanju odločb o upravičenosti do storitev dolgotrajne oskrbe zavlačujejo. Vendar na vstopnih točkah ni dovolj kadra, da bi sistem deloval v skladu z načrtovanimi standardi, pri obravnavi vlog pa se zatika tudi zaradi nedelujočega informacijskega sistema ter zahtevnih in dolgotrajnih postopkov, razloži sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Tatjano Milavec. »Na centrih za socialno delo se prvi soočamo s potrebami starejših in hudimi stiskami tako posameznikov kot družin, zato si želimo vzdržen, pravičen in dostopen sistem dolgotrajne oskrbe. S tem ko opozarjamo na pomanjkljivosti, to ne pomeni, da smo nasprotniki zakona. Želimo si le izboljšav, ki bodo v prid ljudem.«
-
Srečanja bolnikov z možgansko kapjo
Mnogi bolniki po možganski kapi ostanejo gibalno ovirani, nekateri pa imajo motnjo govora in se težko sporazumevajo. Pogosto se zaradi tega počutijo nelagodno in se izogibajo druženju. V Združenju bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije (CVB) si v družbi ljudi s podobnimi težavami izmenjujejo izkušnje in znanje, razvijajo prostočasne dejavnosti in opozarjajo pristojne, da bolniki in svojci potrebujemo vseživljenjsko podporo (spletna stran: www.zdruzenjecvb@.com ).
Zdrave ledvice, daljše življenje
Zdravje
Ledvice so zelo pomemben organ, saj nenehno čistijo kri in odstranjujejo škodljive presnovke iz telesa. Njihovo okvarjeno delovanje povzroča nabiranje snovi, ki spodbujajo vnetje in okvaro žil, kar pospeši staranje telesa ter nastanek različnih obolenj.
Ledvice med drugim skrbijo za ustrezno količino vode, soli in kislin v telesu, izločajo različne hormone ter uravnavajo krvni tlak, minerale in vitamine, ki vplivajo na zdravje kosti. Predvsem sta tesno povezana delovanje srca in ledvic – ko peša en organ, se to pozna tudi na drugem, zato okvarjeno delovanje ledvic neposredno prispeva k srčno-žilnim boleznim, so opozorili v Društvu za zdravje srca in ožilja, Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije in Slovenskem nefrološkem društvu ob svetovnem dnevu ledvic, ki vsako leto poteka drugi...
-
Kako trgovati z delnicami Vzajemne
Bralec iz Kranja je na radiu poslušal obvestila o uvrstitvi delnic zdravstvene zavarovalnice Vzajemna na borzi, vendar si informacij ni zapomnil. Spomni se, da je pred časom prejel obvestilo, da je tudi sam delničar, zato je poklical v uredništvo in prosil za pojasnilo, kaj to pomeni.
Do delnic Vzajemne zdravstvene zavarovalnice so upravičeni nekdanji zavarovanci zaradi preoblikovanja zavarovalnice v delniško družbo po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Upravičenci z deleži do 120 evrov so lahko izbirali med izplačilom v denarju ali delnicah, drugi so lahko prevzeli le delnice. Te so 4. marca letos začele kotirati na borzi, s 444.753 delničarji pa je Vzajemna postala največja delniška družba v Sloveniji. Največji posamični delničar je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije s 15,23-odstotnim deležem. Delnice malih delničarjev, torej nekdanjih zavarovancev, do njihovega prevzema hrani Klirinško-depotna družba (KDD).
-
Zdravje
Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura tal dvigne nad šest stopinj Celzija in ob zadostni vlagi. Letos so se že »zbudili«, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) priporočajo cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu in druge preventivne ukrepe.
Med infekcijskimi boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je pri nas najpogostejša lymska borelioza. Na NIJZ odkrijejo približno 4500 primerov na leto, najpogosteje na Goriškem, Gorenjskem in v murskosoboški regiji. Približno sto primerov je klopnega meningoencefalitisa, večinoma na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in v ljubljanski regiji, redkeje pa se pojavlja še humana granulocitna anaplazmoza. Letošnja sezona klopov naj bi bila podobna lanski, pravijo poznavalci, kar pomeni, da jih bo razmeroma veliko. Najdemo jih v gozdovih, na gozdnih robovih, travnikih in vrtovih. Pred vbodi se zavarujemo z oblačili svetlih barv; ko se odpravimo na sprehod ali delamo na vrtu, oblecimo dolge hlače z nogavicami čez hlačnice, majico z dolgimi rokavi in čim višjim ovratnikom ter zaprto obutev. Po prihodu domov preglejmo celo telo in čim prej odstranimo morebitne klope. Uporabljajmo tudi repelente, vendar jih nanašajmo na oblačila, ne na kožo.
-
Noč knjige seje semena sožitja
Sveta ne spreminjamo ne z bombami ne s številkami, pač pa z zavedanjem, kdo smo – vsak zase in drug drugemu, naravi, živalim in rastlinam, planetu Zemlja, pravijo v Društvu festival Sanje in Založbi Sanje, ki že trinajstič organizirata Noč knjige. Ta slavi knjigo in branje kot temeljna gradnika zdrave družbe in poteka ob svetovnem dnevu knjige, 23. aprilu. Letošnja tema je Sožitje, ki ga ponazarja verz Srečka Kosovela: »V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod.
Najboljša izbira je zdrava izbira
ZDRAVJE
Približno 40 odstotkov obolevnosti za rakom bi lahko preprečili z zdravimi odločitvami, na kar že leta opozarjajo onkologi. Že s tem, da ne kadimo, kožo vestno ščitimo pred sončnimi žarki in se več gibljemo, izboljšamo kakovost življenja, hkrati pa zmanjšamo možnosti, da zbolimo.
Odločamo se za majhne korake, kajti tako kot se rak ne pojavi čez noč, tudi bolj zdrave odločitve sprejemamo postopoma. Pri tem nam lahko pomagajo priporočila Evropskega kodeksa proti raku, ki jo je predstavila Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Izšla je že peta, posodobljena izdaja, ki temelji na najnovejših znanstvenih dognanjih. Vsebuje 14 razumljivih in preprostih priporočil, ki se dotikajo naših vsakdanjih navad ter tudi okoljskih dejavnikov, s katerimi se srečujemo. Seveda prav vseh bolezni tudi s preventivnimi ukrepi ne moremo preprečiti, pa če smo še tako dosledni. Vendar pa naredimo nekaj dobrega zase in za svoje zdravje že, če upoštevamo nekaj priporočil.
-
Iz zgodovine
-
Iris Škerbot: Bolezni in škodljivci vrtnin
Priročnik za hitro prepoznavanje težav in izbiro ustreznih rešitev je namenjen tako ljubiteljskim vrtičkarjem kot profesionalnim pridelovalcem. Vsem bodo koristili nasveti strokovnjakinje za varstvo vrtnin, povzeti po dolgoletnih izkušnjah in podprti s sodobnim znanjem. Najprej pojasni preventivne ukrepe za zdravo rast, od kolobarjenja in pogojev za sajenje do naravnih pripravkov ter fitofarmacevtskih sredstev na podlagi mikroorganizmov. Osrednja tema priročnika so podrobni opisi skoraj 70 različnih bolezni in škodljivcev s fotografijami različnih razvojnih stopenj ter ukrepi za omejevanje ali uničenje škodljivih organizmov. (Založba Kmečki glas, 29,90 evra)
Zame ni večje uganke, kot je človek
NAŠ POGOVOR
Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.
