Zame ni večje uganke, kot je človek

NAŠ POGOVOR
Kot vsaka mišica v telesu tudi možgani najbolj zdravo delujejo, kadar jih redno uporabljamo, pravi upokojena klinična psihologinja in psihoterapevtka Meta Kramar. Sama povedano v polnosti udejanja, kljub temu, da bo junija dopolnila 95 let. Večji del poklicne poti se je posvečala psihoterapiji, zlasti otrok in mladostnikov, več kot trideset let je bila zaposlena na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani, predavala je na medicinski fakulteti, je tudi soavtorica učbenika Psihoterapija otroka. V pokoju še vedno dejavno spremlja razvoj stroke, piše zgodovino začetkov klinične psihologije, pedopsihiatrije in psihoterapije pri nas, s kolegi je izdala Izbrana dela Leva Milčinskega. Je pobudnica ustanovitve Društva za zgodnji razvoj, ki se posveča tudi senzibilizaciji ljudi v zdravstvenih in socialnih poklicih za čustvene potrebe otrok v najbolj pomembnem obdobju – prvih dveh let življenja.
-
Anja in Bojan Rot: Gobe nabiramo vse leto
Pravi poznavalci vedo, da gobe rastejo vse leto in da je užitnih znatno več kot tistih deset, ki jih običajno nabirajo ljubiteljski gobarji. Zato sta oče in hči, Bovčana, temeljito opisala 76 različnih gob, ki jih lahko v različnih letnih časih najdete v naših gozdovih, na jasah ali celo travnikih, in k vsakemu opisu dodala še recept. Ker opažata, da gobe največkrat pripravljamo ocvrte ali z veliko čebule in česna – s čimer pogosto pokvarimo okus – sta predstavila kreativne recepte, med drugim za skutne ocvrtke s teranovko, postrvje cmočke z lisičkami, zeleni pastičo z marčnicami in celo za želebonbone iz gob. Knjigi je priložena pahljačasta knjižica, ki nam pride prav v gozdu pri prepoznavanju užitnih gob. (Založba Kmečki glas, 39 evrov)
-

Kultura
V Škofji Loki bodo po enajstih letih spet uprizorili Škofjeloški pasijon, ki temelji na najstarejšem ohranjenem dramskem besedilu, zapisanem v slovenskem jeziku.
Leta 1721 ga je zapisal kapucin pater Romuald Marušič. Hrani ga Kapucinska knjižnica in je od leta 2016 vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Velja tudi za edino v celoti ohranjeno režijsko pasijonsko knjigo v Evropi z začetka 18. stoletja, saj poleg dodatkov v latinskem in nemškem jeziku vsebuje tudi režijske opombe. Besedilo je sestavljeno iz 869 verzov in 13 podob ter povzema svetopisemska besedila od izgona Adame in Eve iz raja do Kristusovega trpljenja in odrešenja.
-
Nakup zdravil prek neuradnih spletnih lekarn je tvegan
Zdravila niso običajno blago, pač pa neposredno vplivajo na zdravje. Kljub temu jih mnogi naročajo prek spleta, ker je to priročnejše in včasih tudi ceneje. Vendar pa se na spletu pojavlja več lažnih lekarn, ki lahko prodajajo zdravila s pretečenim rokom uporabnosti, zato so manj učinkovita ali pa vsebujejo neznane sestavine z napačnimi odmerki učinkovin, strupene primesi ali bakterije, so opozorili v Lekarniški zbornici Slovenije, kjer odsvetujejo nakupe zdravil po spletu.
-

Inovativna živila leta 2026
Inštitut za nutricionistiko je že dvanajstič zapovrstjo razglasil najbolj inovativna živila. To so živila, ki so se na trgu znašla v zadnjem letu in jih odlikujejo kakovostne surovine, pogosto lokalnega izvora, izboljšana hranilna sestava ter praktičen način uporabe, pri čemer upoštevajo tudi okus ter vidike trajnosti in tradicije. Letos so nagrade prejeli Žito za proteinski kruh, Pekarna Spar za pecivo Viktor, Amafood za musli brez glutena z jagodami in bananami, Ljubljanske mlekarne za linijo mu skyr, Mlekarna Planika za kefir z vlakninami, Spar za Lukov super zajtrk in Brinino azijsko skledo, Mercator IP za solati iz linije Mercator minute: zelena vitalka in fit mediteranka ter Pr' Poloni in Juriju za bio fermentiran česen. Posebno nagrado za inovativnost v skupini slovenskih tradicionalnih jedi je prejelo podjetje Barty za Anjine domače krape.
-

AKTUALNO
Starejši so pogosto tarče prevar v obliki sumljivih elektronskih in telefonskih sporočil, lažnih nagradnih iger, zavajajočih oglasov, zlasti zdravstvenih nasvetov ter novic, ki namenoma vzbujajo strah ali nezaupanje. Prevaranti namreč izkoriščajo njihove občutke stiske, osamljenosti in zaupanja v avtoriteto.
V poplavi informacij iz časopisov, s televizije, spleta in družbenih omrežij ni vedno jasno, katere so resnične in katere zavajajoče. Zares je težko ločiti zrnje od plev, kot je Forum Festivala za tretje življenjsko obdobje naslovil razpravo o zavajanju in goljufijah na spletu. Koliko je prevar v resnici, ne ve nihče, saj mnogi iz sramu zamolčijo, da so nasedli. Pred njimi pa se lahko zavarujemo le s kritičnim razmišljanjem in izogibanjem nepremišljenemu ravnanju, nujna pa sta tudi sodelovanje institucij in prijava goljufij pristojnim organom.
Bodo imele vse regije svoj hospic?
Zdravje
Hiša Ljubhospic, edini stacionarni hospic pri nas, že deset let deluje pod okriljem javnega zavoda Lekarna Ljubljana. Kot je pojasnil njen direktor dr. Marjan Sedej, so doslej ob pomoči predanih in sočutnih sodelavcev poskrbeli za 2032 umirajočih, samo lani se jih je poslovilo 274.
Med njimi jih je le 40 odstotkov iz ljubljanske regije. V povprečju so v hiši, kjer je 12 postelj, devet dni, več kot tretjina jih umre že v prvih štirih dneh po prihodu. Velika večina, kar 82 odstotkov, je onkoloških bolnikov, zato morda ne preseneča podatek, da je njihova povprečna starost 60 let. Poleg tega zagotavljajo podporo tudi svojcem prek tako imenovanih družinskih konferenc in programov žalovanja. Po Sedejevih besedah Lekarna Ljubljana 80-odstotno financira Ljubhospic, vendar postaja finančno breme za zavod preveliko, brez pomoči...
-

Vrt
V teh dneh marsikdo kupi šopek tulipanov le za svoje zadovoljstvo, ali da z njim razveseli ljubo osebo. Izbrskali smo nekaj zanimivosti o eni najbolj priljubljenih cvetic na svetu.
Kot drugo pomladno cvetje tulipan simbolizira življenjski cikel, povezujemo ga s ponovnim rojstvom narave in novih začetkov. Ker cveti razmeroma kratek čas, opozarja tudi na minljivo naravo življenja in nas opominja, naj cenimo sedanji trenutek. Kot je v knjigi Simbolika cvetja napisal Tine Germ, je bil v Perziji tulipan cenjen okras vrtov in pesniki so ga slavili kot podobo lepote, globoke ljubezni in nepotešljivega hrepenenja. To zlasti velja za cvetove rdečih odtenkov.
-
Hranjenje prostoživečih živali
Bralka je na uredništvo poslala vprašanje, ali je dovoljeno hranjenje rac, labodov, ptic in mačk na prostem. Opaža namreč, da v Ljubljanici v bližini ene od večjih stanovanjskih sosesk pogosto plavajo kosi kruha, posamezniki v vodo ali na breg ob njej odlagajo celo ostanke zelenjave. Po njenem mnenju tako početje ni niti primerno niti zdravo, saj odvržena hrana ob sprehajalnih poteh gnije in privablja glodavce.
Hranjenje ptic in vodnih živali je v mestih zelo priljubljeno, vendar številni ljubitelji živali v skrbi za dobrobit živali pretiravajo. Vodne živali si same poiščejo hrano, ptice potrebujejo našo pomoč le pozimi, če so naravni viri hrane omejeni, prostoživeče mačke v večini hranijo člani društev za zaščito živali, ki jih tudi redno pregledujejo in poskrbijo za sterilizacijo.




