Včasih je treba biti tudi malo korajžen
NAŠ POGOVOR
Predlog reforme pokojninskega in invalidskega sistema, ki so ga v začetku aprila podpisali socialni partnerji, zagotovo ni idealen, vendar tudi ni slab, meni predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič. »Spremembe bodo postopne, večinoma jih bodo občutili tisti, ki se bodo upokojevali čez nekaj let. Viša se odmerni odstotek, pogoj za pridobitev starostne pokojnine ostaja 40 let, kar je dobro. Vsekakor nam je všeč sistemska ureditev zimskega in letnega dodatka, ki zadeva že sedanje upokojence,« še dodaja dolgoletna sindikalistka, s katero smo se pogovarjali dva meseca prej, preden bo funkcijo predsednice največje sindikalne centrale predala svojemu nasledniku.
-
Kje stoji ta kip?
Odgovor pošljite na dopisnici do 17. maja 2025 na naslov: Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, s pripisom »Slikovna uganka«, ali izpolnite obrazec na www.vzajemnost.si.
Izžrebancu bomo podarili majico Vzajemnosti.
Odgovor iz aprilske številke: Obeležje označuje tromejo med Slovenijo, Avstrijo in Italijo na vrhu Peči (1508 m).
Nagrado prejme: Božena Stibilj, Ljubljana -
Tudi brezplačne vozovnice je treba validirati
V uredništvo smo prejeli dve zelo podobni vprašanji v zvezi z upokojenskimi vozovnicami za javni potniški promet. Prvo bralko jezi, da se mora na avtobusu vedno validirati, tudi če je huda gneča. To se ji zdi popolnoma nepotrebno, saj da ima upokojensko t. i. rdečo brezplačno vozovnico, ki vendar velja vse leto. Druga gospa pa nas je poklicala ogorčena, ker ji je kontrolor na ljubljanskem mestnem avtobusu dejal, da bi jo lahko kaznoval, ker svoje upokojenske vozovnice ni validirala, saj se šteje, da vožnje ni plačala. Ali ima sploh to pravico, jo je zanimalo.
-
Še malo, pa se srečamo na Krku
Naše že 19. srečanje bralcev in prijateljev Vzajemnosti je pred vrati. Od 1. do 4. junija se bomo družili, peli, plesali, se malo izobraževali na otoku Krku, odšli pa bomo tudi na izlete po bližnji okolici. Prvi dan si bomo med vožnjo ogledali še Rovinj. V hotelu Aminess Magal v Njivicah nas bodo sprejeli domačini s pijačo dobrodošlice in kulturnim programom. Naslednja dva dni boste za doplačilo lahko izbirali med izletom z avtobusom po otoku Krku in izletom z ladjo na Goli otok in Rab. Popoldne bomo imeli predavanje: vrtnar Davor Špehar bo delil koristne nasvete o vrtnarjenju, Zdenka Jan, predsednica Zdusa, pa o tem, kako poskrbimo za svojo varnost. Vsako jutro bomo telovadili, zvečer pa se bomo zabavali in plesali. Zadnji dan si bomo na poti domov ogledali Reko in se zapeljali še na kosilo. Podroben program si lahko pogledate v aprilski Vzajemnosti. In še pomemben napotek: Ne pozabite vzeti s sabo dobre volje!
-
VRT
Zadnji teden v maju bo – tako kot že desetletja do zdaj – potekal Teden gozdov. Gozdarji bodo na različnih dogodkih ozaveščali o pomenu in skrbnem ravnanju z našim največjim narodnim bogastvom.
Kaj pa sploh vemo o slovenskih gozdovih? Pokrivajo 58 odstotkov oziroma tri petine površine Slovenije, po gozdnatosti smo za Švedsko in Finsko na tretjem mestu v Evropski uniji. Prevladujejo listavci, med katerimi je največ bukev, med iglavci pa je največ smrek in jelk. Po podatkih Zavoda za gozdove RS je 77 odstotkov gozdov v zasebni lasti, 20 odstotkov je državnih, preostali pa so v občinski lasti.
-
Festival duševnega zdravja bo v Kopru
Nacionalni inštitut za javno zdravje spodbuja prebivalce vseh starosti h krepitvi duševnega zdravja, obenem pa si prizadeva za preprečevanje stisk. Festival duševnega zdravja je dobra priložnost, da najdete podporo, pridobite nova znanja in se s kom pogovorite o morebitnih težavah. Letošnji se bo odvil v Kopru 23. maja 2025. Na Titovem trgu in v Verdijevi ulici se bodo na stojnicah predstavljali društva in organizacije, ki se kakor koli ukvarjajo z duševnim zdravjem.
Bolezen gibanja, ki se začne drugače
ZDRAVJE
Parkinsonova bolezen je druga najpogostejša degenerativna bolezen. Čeprav jo večinoma enačimo z gibalnimi težavami, so prvi znaki pogosteje nemotorični in se začnejo že desetletja prej, preden se bolezen izrazi.
Med pogostimi težavami so motnje spanja. Bolnik dolgo ne more zaspati, ponoči se prebuja, pogosto je motena faza spanja REM – bolniki imajo zelo žive sanje, v sanjah govorijo, se premikajo, mahajo z rokami, imajo nemirne noge. Prav tako se pojavljajo spreminjanje razpoloženja, apatija, depresija, motnje koncentracije, demenca, poslabša se vonjanje, upočasni se prebava. Z napredovanjem bolezni je teh simptomov vse več.
-
Marija Srebočan s Polzele, z dekliškim priimkom Palir, se je z mamo Marijo fotografirala v Šoštanju leta 1955.
Danes nikjer ne bi našli tako številčnega razreda, kot je bil prvi razred osnovne šole v Slovenskih Konjicah leta 1950. Med učenci, mnogi so bili kar bosi, ki so se fotografirali s tovarišico Seručar, je tudi Pavel Leskovar iz Vojnika, ki je poslal fotografijo v objavo.
Množica mladih fantov je pred skoraj sto leti obiskovala podoficirsko šolo v Zagrebu. Med njimi je bil tudi stric Jerneje Miklič iz Grosuplja, ki je poslala fotografijo v objavo.
Za svoje zdravje je odgovoren vsak sam
NAŠ POGOVOR
Umrljivost zaradi bolezni srca in ožilja smo res zmanjšali, bolezni tudi prej prepoznamo in jih začnemo prej zdraviti. Žal pa pri preprečevanju zbolevnosti nismo tako uspešni, vsekakor pa pešamo pri preprečevanju dejavnikov tveganja, trdi prim. Matija Cevc, dr. med., s kliničnega oddelka za žilne bolezni Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. Med prebivalstvom se namreč močno povečuje delež posameznikov s preveliko telesno težo, previsokim krvnim tlakom, bolnikov s sladkorno boleznijo in telesno nedejavnih, zato se sprašuje, kdaj bomo vendarle sprejeli odgovornost za svoje zdravje.
-
Mateja Kišek Vovk: Drevesa Slovenije
Priročnik, iz katerega boste izvedeli marsikaj, česar do zdaj še niste vedeli, na primer, da v Sloveniji rastejo le tri drevesa oplutnika. Odkrili boste, katera so gospodarsko najpomembnejša drevesa, katera so cenjena zaradi estetske ali ekološke vrednosti, spoznali tista, ki so odeta v cvetje, in druga, ki rastejo v mokrih logih ali pod gorskimi vršaci. Poleg številnih fotografij in ilustracij so zapisane zanimivosti posameznih sort o uporabi lesa in plodov, dodani so pregovori in zgodbe, ki so se stoletja spletale pod krošnjami. (Založba Kmečki glas 39,90 evra)
