James Herriot: Vse živo, malo in veliko

Ko diplomant veterinarske fakultete nastopi službo v podeželskem Yorkshiru, kaj hitro spozna, da bo imel več preglavic z domačini kot z oskrbo njihovih živali – pa naj gre za trmaste, a trdožive kmete ali za njegovega muhastega delodajalca. Humorno napisan roman bralca vodi od kmetije do kmetije in slikovito opisuje podeželsko okolje, čas ob koncu tridesetih let preteklega stoletja ter odnose med ljudmi in do živali. Morda sta vam tako avtor kot naslov knjige znana iz televizijske serije Vsa bitja, velika in majhna, saj je nastala na podlagi avtobiografskih romanov Jamesa Herriota (s pravim imenom Alf Wight). Najbolj znan roman, ki smo ga končno dobili v slovenskem prevodu, je izšel že leta 1973. (Celjska Mohorjeva družba, 37,50 evra)

Zdravje 

Do zdravnika tudi po telefonu

Spomladi naj bi začela po vsej Sloveniji veljati obvezna in enotna elektronska komunikacija med pacienti in osebnimi zdravniki ter zobozdravniki prek nacionalnega portala za elektronsko zdravje zVEM. Tistim, ki se na tehnologijo ne spoznate ali jo težko uporabljate, pa ni treba skrbeti, saj mora vsaka ambulanta poskrbeti, da ima stik s pacienti tudi po telefonu, osebno ali po pošti. Je pa elektronska komunikacija varnejša, saj morate za dostop do portala imeti t. i.

Z VNUKI

Za pusta vas bodo gotovo obiskali vnukinje in vnuki ali celo pravnuki. Morda jih prvi hip v preobleki ne boste prepoznali, nato pa bodo veseli, če boste malo zarajali skupaj. Potem pa se lahko pomerite med seboj. Katera se bo prej naučila kakšne pesmice na pamet: babi ali vnukinja? Kdo bo rešil več ugank: vnuk ali dedi? In kdo bo pojedel več krofov: vnuk ali dedi?

KROFI

Strašno! Strašno! Včeraj rano
pok prebudil je Ljubljano.
Je mar kihnila soseda
ali je s police skleda
v naši kuhinji zgrmela?
Je tovarna v zrak zletela,
grad se zrušil ali pala
bomba, mesto razdejala?

POISKALI SMO ODGOVOR

V uredništvo smo dobili vprašanje bralke, ki jo zanima, ali morajo vložiti davčno napoved za odmero dohodnine tudi slovenski državljani, ki prejemajo pokojnino iz Nemčije, kjer so bili zaposleni vso delovno dobo. Zanima jo še, ali je oddaja davčne napovedi odvisna od tega, ali po upokojitvi živijo v Sloveniji oziroma v kateri drugi državi, ali od tega, kje imajo prijavljeno stalno prebivališče.

Za slovenskega državljana, ki prejema izključno nemško pokojnino, je obveznost vložitve davčne napovedi odvisna od njegovega rezidentskega statusa za davčne namene, ne od državljanstva, so nam pojasnili na Finančni upravi Republike Slovenije (Furs). Ključna je torej ugotovitev, ali je oseba davčni rezident Slovenije ali ne. Če je oseba davčni rezident Slovenije (zaradi stalnega prebivališča v Sloveniji ali drugih okoliščin, kot je središče osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji), mora napovedati vse dohodke, vključno s pokojnino iz Nemčije. Rezidenti Slovenije morajo nemško pokojnino v 15 dneh od dneva, ko jo prvič prejmejo, napovedati Fursu z vložitvijo napovedi za odmero akontacije dohodnine od pokojnine za rezidente.

Kot zadnji pravici iz zakona o dolgotrajni oskrbi sta decembra lani začeli veljati dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. A če želimo, da res zaživi v polnem obsegu, je treba odpraviti nejasnosti, poenostaviti postopke in poskrbeti za primernejše nagrajevanje vseh, ki delajo v dolgotrajni oskrbi.

Da so z uresničevanjem pravic v praksi težave, poročajo tako uporabniki oziroma njihovi svojci kot izvajalci in tudi vsi vmesni členi – od centrov za socialno delo do domov starejših. Nujne so izboljšave zakona in pravilnikov, brez odlašanja je treba poiskati rešitve za kadrovsko stisko, tudi z medresorskim in medobčinskim sodelovanjem, poudarjajo v društvu Srebrna nit. Solidarnostno zbiranje prispevkov naj bi omogočilo, da bo lahko vsakdo, ki bo upravičen do dolgotrajne oskrbe, to tudi dobil, zato koraki nazaj, v morebitno ukinjanje prispevka za dolgotrajno oskrbo, niso rešitev problema, so zapisali v javnem pismu, ki so ga naslovili na vlado in ministrstva.

KRATKE ZDRAVSTVENE

Uporabniki portala zVEM lahko odslej najdejo podatke o prejetih medicinskih pripomočkih in naročilnicah za medicinske pripomočke, ki še niso bili izdani, oziroma preverijo podatke o tem, kdaj lahko prejmejo nov medicinski pripomoček ali kdaj jim poteče veljavnost evropske kartice zdravstvenega zavarovanja. Prav tako lahko za svoje otroke do 15. leta starosti in za osebe, ki so jim podelile pooblastilo zVEM, spremljajo tudi podatke o nezgodah in poškodbah pri delu, podatke o izbranih osebnih zdravnikih, podatke o izdanih potrdilih A1 ter o elektronskih predlogih imenovanemu zdravniku, v zvezi z zdraviliškim zdravljenjem ali bolniškim staležem. Podatke najdete na zavihkih zdravljenje in oskrba ter zdravstveno zavarovanje na portalu, kmalu pa bodo dostopni tudi v mobilni aplikaciji zVEM,