POISKALI SMO ODGOVOR

Prejeli smo pismo bralca, ki se pritožuje, da ni prejel izpiska julijske pokojnine, pri kateri je bila prvič odtegnjena dajatev za dolgotrajno oskrbo. Sprašuje, zakaj upokojenci niso dobili obvestila Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, da bi bili seznanjeni s tem novim odtegljajem.

 Z Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) odgovarjajo, da jih k pošiljanju obvestil o nakazilu ne zavezuje nobena zakonska določba ali podzakonski akt. Obvestila so sicer dolgo pošiljali vsem prejemnikom pokojninskih ali invalidskih prejemkov. Ker pa so stroški poštnine zelo visoki (Zpiz samo za pošiljanje obvestil porabi več kot 420 tisoč evrov na mesec), so se odločili za spremembe. Od junija 2024 tako pošiljajo obvestila o nakazilu vsem prejemnikom le enkrat letno – v mesecu uskladitve. Naslednjič naj bi ga dobili februarja 2026. Posameznikom pa pošiljajo mesečna obvestila le, kadar je prejemek bremenjen z odtegljajem na podlagi izvršilnega naslova ali  upravno izplačilne prepovedi oziroma ob prvem rednem nakazilu prejemka po izdani odločbi o priznani pravici ali po izvedbi preračuna po uradni dolžnosti.

ZDRAVJE

Običajno se radi pogovarjamo o zdravju, natančneje o težavah z zdravjem, a beseda le redko nanese na uhajanje urina, čeprav je dokaj pogosta nadloga.

Z leti namreč slabi delovanje organov, moč mišic in veznega tkiva se zmanjšuje, zato sečni mehur ne zmore zadrževati vode, kot jo je nekoč. Ženske imamo zaradi nosečnosti, porodov in hormonskih sprememb pogosto oslabljene mišice medeničnega dna in veziva, zato nam rado uide nekaj kapljic pri kašljanju, kihanju, smejanju, dvigovanju težjih bremen ali celo pri hoji v hrib. Še huje je, kadar nas na vodo tišči pogosto, nenadno in s tako silo, da skoraj ne zmoremo do stranišča.

ZDRAVJE

Vadba za krepitev mišic, ravnotežja, gibljivosti in koordinacijo lahko zmanjša tveganje za krhkost za 41 odstotkov ter bistveno zmanjša možnost padcev, ki so eden vodilnih vzrokov poškodb v starosti.

Idealno je seveda, da se dovolj gibamo vse življenje, torej od otroških let naprej, vendar ima tudi vadba v zrelih in poznih letih pozitivne učinke, so poudarili fizioterapevti ob svetovnem dnevu fizioterapije, ki je poudarjal pomen zdravega staranja. Vendar pa raziskave kažejo, da je skoraj tretjina starejših odraslih telesno neaktivna, kar pomeni, da večji del dneva presedijo. Neaktivnost pa je glavni vzrok krhkosti, ki se kaže z občutkom izčrpanosti, šibkostjo, počasnim premikanjem, težavami z ravnotežjem in izgubo telesne teže.

ZDRAVJE

Ob svetovnem dnevu samomora so strokovnjaki vnovič poudarili pomen pogovora o samomoru – brez obsojanja, a z veliko razumevanja in podpore.

Stisko pri človeku prepoznamo, če se je spremenil, začel zapirati vase ali umikati iz okolja, če hitro spreminja razpoloženje, nekateri pa tudi zelo neposredno povedo, da razmišljajo o samomoru, je povedala psihologinja Vita Poštuvan iz Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem. Najpomembnejše je, da ostanemo ob njem, si zanj vzamemo čas in izkoristimo priložnost za pogovor o najhujših stiskah, pa svetuje Samo Mirt Kavšek, predsednik Slovenskega združenja za preprečevanje samomora.

Zdravila niso bomboni

Skoraj ni človeka, ki ne bi vsaj občasno uporabljal zdravil, ki jih kupi v lekarni brez recepta, na primer protibolečinske tablete, nosna pršila, sirupe proti kašlju ali zdravila za blaženje zgage. Večinoma so namenjena lajšanju blagih, kratkotrajnih zdravstvenih težav, najpogosteje prehlada, bolečine ali vročine, vendar pa je potrebno dosledno upoštevanje navodil za uporabo, so opozorile agencije za zdravila in medicinske pripomočke v mednarodni kampanji Zdravila niso bomboni.

Manca Košir: Manj je mene, bolj sem Jaz

Obširna biografija je izšla dobro leto po smrti vsestranske Mance Košir – profesorice, novinarke, prostovoljke, pisateljice, političarke in aktivistke. Po njenih zapisih jo je uredil ter dopolnil pisatelj in prevajalec Žiga Valetič. Prvoosebna pripoved nas popelje po življenjski poti, hkrati pa odkriva vse znane in še kakšno skrito plat ene najbolj priljubljenih Slovenk, ki je rada podirala tabuje. Ni bila le karizmatična in nekoliko svojska osebnost, pač pa tudi zelo zavzeta spodbujevalka branja knjig, ambasadorka radostnega staranja, zelena političarka, borka za paliativno oskrbo in detabuizacijo smrti, pesnica, predvsem pa raziskovalka življenja in ljubezničarka, kot si je sama rada rekla. (Založba Goga, 37,90 evra)

Zdravje

V hladnejšem delu leta v zraku kroži več virusov in tako se poveča možnost, da zbolimo za katerim od prehladnih obolenj. Ta se namreč hitro širijo, najpogosteje s slino, ki jo oboleli širijo naokrog s kašljanjem, kihanjem, smrkanjem, pa tudi prek rok in predmetov. Prehlad po navadi zdravimo kar doma. Najbolj pomagata pitje veliko tekočine (vsaj dva litra na dan toplih, a ne vročih napitkov) in počitek. Jejmo veliko sadja in medu, če ga smemo uživati. Bolečine v grlu ali vneto žrelo blažimo s pastilami za lizanje ali pripravki za grgranje.