Spremembe na žilah bolj kot drugi dejavniki, na primer povišan krvni tlak ali holesterol, pripomorejo k oceni tveganja srčno-žilnih bolezni. Pomembno je zlasti zgodnje prepoznavanju motene prekrvitve nog oziroma periferne arterijske bolezni, pri kateri so arterije na nogah zožene ali zamašene.

V nevarnosti, da pride do zoženja žil, so še posebej sladkorni bolniki, kadilci, ljudje s previsokim krvnim tlakom, povišano vrednostjo »škodljivega« holesterola LDL v krvi, previsoko telesno težo, premalo telesno dejavni ljudje ter tisti z ledvičnim popuščanjem. Bolj ogroženi so tudi tisti, ki imajo v družini srčno-žilne bolezni in ljudje po 65. letu. Bolnike s periferno arterijsko boleznijo bolj kot druge ogrožata srčni infarkt in možganska kap.

 Vseslovenska prostovoljska akcija Dan za spremembe bo v soboto, 8. aprila, že osmo leto zapored povezala Slovenke in Slovence vseh generacij pri delovanju za skupno dobro. Podnaslov letošnje akcije se glasi: dan za sodelovanje.

V kar 72 krajih  se bodo krajani družili pri različnih akcijah: od družabnih srečanj s stanovalci domov za starejše, zbiranj oblačil in potrebščin za vsakdanjo rabo za ljudi v stiski, druženj generacij na pohodih ali pri spoznavanju naravne in kulturne dediščine, čistilnih akcij, medgeneracijskih delavnic v različnih spretnostih in številnih drugih podvigih. Po vsej državi bo na ta dan aktivnih več kot 460 organizacij  in več kot 8300 prostovoljcev.  Sodelovalo bo več kot 20 občin, 70 osnovnih in srednjih šol, 13 vrtcev, 80 društev in združenj, 20 krajevnih skupnosti ter 9 podjetij. Prijavljenih je 35 čistilnih akcij, 30 akcij urejanja javnih prostorov, 14 zbiralnih akcij, 60 akcij druženja, 20 medsosedskih akcij in 22 prireditev.

Svetovni dan zdravja, 7. april, je namenjen osveščanju o depresiji oziroma spodbudi, da bi čim več ljudi z depresijo poiskalo in prejelo ustrezno pomoč.  Nič ni narobe, če smo občasno zelo jezni ali žalostni ali pa vidimo pred sabo le še črno prihodnost. Težave nastopijo, če iz takega razpoloženja ne moremo in kar ždimo v tej črni luknji. Zato bi se morali o duševnih težavah veliko pogovarjati: v družini, s prijatelji, zdravstvenimi strokovnjaki, v šolah, na delovnem mestu, zasebno in javno, tudi na socialnih omrežjih.

ŠKOCJAN 

Škocjanski upokojenci so na svoj občni zbor povabili župana, predsednico Rdečega križa, predsednika škocjanskih gasilcev in tudi predstavnike sosednjih društev upokojencev Šmarješke Toplice, Bela Cerkev, Šentjernej, Otočec in Prečna. Predsednik upokojenskega društva Anton Mojstrovič je predstavil preteklo delo in načrt za leto 2017, podelili so tudi priznanja poverjenikom za dolgotrajno delo v društvu. Predstavnik šentjernejske policijske postaje pa je udeležencem svetoval o varnosti v prometu in tudi doma. (Besedilo in fotografija: Jožica Kaučič)

V času zategovanja pasov smo se navadili sami pridelati hrano in tako razbremeniti družinski proračun. Torej vrtnarimo z veseljem in pridelajmo čim več. Zato je zelo pomembno, da izberemo taka gnojila, ki rešijo vse probleme, nam lajšajo in poenostavijo delo in omogočijo dobro rast. Poleg tega naj bodo še cenovno ugodna, kakovostna in seveda bio. Ta beseda postaja zadnje čase pravi hit, čeprav resnici na ljubo ne vemo, kaj bi z njo. 

Ljudje nam pogosto postavljajo vprašanja. Ali je hrana še bio, če uporabim mineralno gnojilo? Če uporabim brikete, je pridelek še bio? Bodo rastline zdrave? Moram priznati, da so to res težka vprašanja, če želim odgovoriti argumentirano in na podlagi dejstev. Kje naj začnem? Najbolje pri stanju nič. Torej, če vrta ali njive nič ne gnojimo.

Čeprav je Ljubljančanka Erika Železnik že kot gimnazijka obiskovala slikarsko šolo, se je začela s slikarstvom resno ukvarjati šele pred dvajsetimi leti. Obiskovala je zasebne slikarske šole in tečaje, izpopolnjevala svoje znanje in odkrila, da ji umetnost res leži. Nekaj časa je kot samostojna ustvarjalka na področju kulture slikala na svilo ter oblikovala glino. Odkar je upokojena, veliko slika, našla je svoj slog, a se še vedno uči, zato se redno udeležuje slikarskih kolonij, ekstemporov in drugih srečanj. Je članica likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher ter Društva likovnikov Ljubljana.