Najboljša je »naša« potica

V uredništvu Vzajemnosti smo prav ponosni na odgovorno urednico Jožico Dorniž, saj je na velikem Festivalu velikonočne slovenske potice 2017, ki so ga pripravile Terme Krka, spekla najboljšo potico. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali prof. dr. Janez Bogataj, etnolog in avtor knjige Potice iz Slovenije, mag. Marlena Skvarča, mednarodno priznana senzorična ocenjevalka živil in nekdanja profesorica na ljubljanski biotehniški fakulteti, ter Dejan Pavlič, chef de cuisine na gradu Otočec, je imela težko nalogo.

Učenje nas spremlja v vseh življenjskih obdobjih, na vseh področjih in v vseh okoljih, kjer se udejstvujemo. Včasih je v ospredju potreba po pridobitvi nove spretnosti ali kvalifikacij, ki so iskane na trgu dela. Drugič nas žeja po znanju, védenju, razumevanju, sposobnosti presoje in tolerance, modrosti, po tistem, kar nas plemeniti. Kakor koli že – za učenje je vedno pravi čas in prostor, trdijo na Andragoškem centru Slovenije, kjer že dvaindvajsetič pripravljajo Teden vseživljenjskega učenja ali TVU.

Pogosto se zgodi, da starejši družinski član nepričakovano obleži zaradi posledic kapi, po zlomu kolka ali se mu močno poslabša kronična bolezen. Svojci se tako rekoč čez noč znajdejo v stiski, kdo in kako ga bo negoval. Kljub naklonjenosti do bolnika in pripravljenosti pomagati je vsakdanja nega zelo zahtevna. Fizični napor zlasti pri negi nepomičnega bolnika ni zanemarljiv. Zelo pomembno je, da znate bolnika pravilno obračati in mu pomagati pri sedanju ali vstajanju oziroma ga premeščati iz postelje na voziček, ga pravilno hraniti in umivati, da ne bodo vsakdanja opravila naporna za oba, da mu ne bi povzročili bolečin ali ga celo poškodovali, obenem pa ne bi prizadeli njegovega dostojanstva.

Avstrija slovi po številnih jezerih, samo na Koroškem jih je menda čez 200. Na začetku aprila smo se bralci Vzajemnosti odpravili raziskovat največja med njimi, ki spadajo med pomembnejše turistične zanimivosti. Kar za dva avtobusa se nas je nabralo in res smo videli veliko vode, a še marsikaj drugega. Kompasovi vodnici Majda in Lili pa sta poskrbeli tudi za to, da smo izvedeli veliko zanimivega.

Največje in najbolj mondeno Vrbsko jezero (Wörthersee) nas je od postanka v Vrbi spremljalo vse do Celovca. Tu nas je pričakal upokojeni profesor Jože Wakounig, nekdanji predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev in Zbora narodnih predstavnikov, in nas popeljal po mestnih znamenitostih, ki so povezane s Slovenijo in Slovenci. Na stopnicah pred mestnim gledališčem je nastala skupinska fotografija izletnikov. Več fotografij si lahko pogledate na naši spletni strani www.vzajemnost.si.

Kdo ve, koliko debat je že bilo v zadnjih letih na račun holesterola. Po nekaterih razlagah je eden najpomembnejših krivcev za večino bolezni sodobnega časa, zlasti za srčno-žilne in sladkorno bolezen. Spet drugi trdijo, da sploh ni tako nevaren … Resnica je – kot še marsikje – verjetno nekje vmes. Nekaj več previdnosti pa zagotovo ne škodi, če je vrednost holesterola več kot 5 mmol/l.

Dejstvo je, da naše telo potrebuje holesterol za normalno delovanje. Je nekakšna voskasta snov, ki sestavlja celične stene. Pravzaprav je zelo pomembna sestavina, saj jo organizem potrebuje za tvorbo ženskih in moških spolnih hormonov, vitamina D in hormonov nadledvične žleze. Poleg tega brez holesterola ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za prebavo maščob v hrani in vsrkavanje vitaminov D, E, A in K iz hrane. Tvori se v jetrih, približno tretjino dnevnih potreb dobimo tudi s hrano živalskega izvora. V krvi in vodi je slabo topen, zato ga po celicah prenašajo beljakovine, imenovane lipoproteini. In ravno razporeditev med temi prenašalci oziroma med dvema najpomembnejšima vpliva na razvoj srčno-žilnih bolezni.