Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavc – september 2014
Obnova v večstanovanjski hiši
Bralka je lastnica stanovanja v večstanovanjski hiši, ki je potrebna obnove. Za obnovitev strehe in fasade je upravnik že pridobil po eno ponudbo izvajalcev, kar pa se bralki ne zdi prav. Svoj delež bi rada plačala v enkratnem znesku in pričakuje, da ji ne bodo obračunali dodatnih stroškov ali obresti, ki jih bodo morali plačali tisti, ki bodo obveznost poravnali po obrokih v 10 letih.
Upravnik mora v primeru, da vrednost dobave ali cena izvedbe del presega 10.000 evrov, zbrati najmanj dve konkurenčni ponudbi. Če je vrednost del manjša, pa je dolžan pridobiti vsaj dve ponudbi, če je tako določeno v pogodbi, ki jo z upravnikom sklenejo lastniki stanovanj. Sklepam torej, da bi moral upravnik stavbe pridobiti vsaj dve ponudbi, v kateri imajo lastniki pravico vpogleda in odločanja o izbiri ponudnikov, razen če niso ta postopek prenesli na kako ožje telo, denimo na izvoljene tri predstavnike stavbe ali kaj podobnega. Sicer pa o izbiri izvajalca na podlagi danih ponudb odločajo z večino glasov vsi lastniki stanovanj. Pri vzdrževalnih delih zadostuje, da za sklep o izbiri izvajalca glasuje večina (50% in en glas), pri čemer se večina šteje po deležih na stavbi in ne po številu oseb (na primer: če je eno stanovanje tako veliko, da obsega 20% stavbe, druga pa obsegajo vsako po 10% stavbe, ima lastnik stanovanja, ki obsega 20% stavbe, tudi 20% glasovalnih pravic in ne po 10% kot preostali). Če pa bi šlo za dela, ki presegajo vzdrževanje (denimo postavitev zelene strehe namesto klasične), bi bilo potrebno soglasje vseh solastnikov. Lastniki niso dolžni izbrati nobene ponudbe, če se jim nobena ne zdi primerna. Lahko pa izberejo tudi dražjo ponudbo, če menijo, da je ustreznejša.
Po navadi se dela obračunajo na koncu, pri čemer se uporabijo cene iz ponudbe (denimo cena za kv. meter zaključnega sloja na fasadi), količine pa se ugotovijo na podlagi dejanske izmere in ne na podlagi ponudbenih podatkov, ki pogosto temeljijo na približni oceni del.
O možnosti plačila v enkratnem znesku se mora bralka izrecno dogovoriti z upravnikom ter z njim skleniti tudi pisni sporazum, da ne bi kasneje prišlo do zapletov. Rado se zgodi, da ljudje pozabijo, da je nekdo plačal svoj del takoj in zato ni dolžan plačati stroškov financiranja, niti ni dopustno čez leta manjkajočega zneska vzeti iz rezervnega sklada, v katerega prispeva tudi lastnik, ki je svoje obveznosti poravnal takoj.
Brez dvorišča
Bralec je lastnik stanovanja v stavbi, ki nima nobenega pripadajočega zemljišča, tako da ni mogoče urediti niti odvajanja meteornih vod s strehe niti dostopa do stavbe in parkiranja. Pred leti je stavba imela dvorišče, ki pa ga je občina prodala tretjemu.
Zakon o etažni lastnini na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (Uradni list RS, št. 45/08 in 59/11) je bil sprejet prav zaradi tega, ker so določene stavbe ostale brez potrebnega zemljišča. Če stavba nima pripadajočega zemljišča, ga določi sodišče na predlog lastnikov stavbe, obsega pa zemljišče pod stavbo in zemljišče, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Sodišče ga lahko določi tudi na drugih zemljiških parcelah, če so nastale iz parcele, na kateri stoji stavba, in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice v dobri veri.
Lastniki stavbe tako lahko začno postopek zoper lastnika dvorišča, če je to dvorišče nekoč, preden ga je občina prodala, pripadalo stavbi in če lahko dokažejo, da kupec dvorišča ni kupil v dobri veri, se pravi, da je špekuliral in da bo lastnikom po nakupu preprečil normalno rabo stavbe ali jim bo to dovolil le proti plačilu.
Oporoka
Bralko zanima ali je oporoka veljavna, če jo napiše sama in jo podpiše.
Bralka lahko z roko napiše oporoko in se na njej podpiše. Lahko jo tudi natipka ali pa jo na roko napiše kdo drug. V tem primeru jo mora podpisati sama ter še dve priči, ki morata biti polnoletni in ne smeta ničesar dobiti z oporoko. Tudi če ji oporoko sestavi odvetnik ali notar, jo mora podpisati bralka ter še dve priči.
Iz oporoke mora biti jasno vidno, kdo je oporočitelj, zato mora bralka napisati svoje podatke ter kdo je oporočni dedič. Napisati mora njegovo ime, priimek, naslov, po možnosti datum rojstva, še posebej, če je na določenem naslovu več oseb z enakim imenom in priimkom ... Če vso svojo zapuščino zapušča edinemu dediču, ji zapuščine ni treba naštevati, če pa je dedičev več in bi enemu izmed njih želela zapustiti stanovanje, drugemu avto in tako naprej, pa mora to jasno napisati.
Kaže še opozoriti, da mora bralka oporoko shraniti tako, da bo ta ob zapuščinskem postopku prišla na sodišče. Shrani jo lahko pri osebi, ki ji zaupa, ali proti plačilu pri notarju.
