Bazilika, dobra misel in majaron
Tri začimbe, ki se razumejo s paradižnikom - kolikor ga je še ostalo na vrtu.
Bazilik poznamo več vrst in podvrst, celo take z rdečkastimi listi, vse pa imajo zelo podoben vonj. Dobra misel je lepo slovensko ime za zelišče, ki ga največkrat uporabljamo posušenega, bolj pa ga poznamo pod tujim imenom origano. Po ljudskem verovanju šop navadne dobre misli v hiši odganja zle duhove, čarovnice in uroke. Vejico navadne dobre misli so ponekod dekleta pripela fantom, ki so odhajali v vojsko, in jih tako pospremile „z dobrimi mislimi“ - od tod najbrž slovensko ime. Majaron je dobri misli na videz podobno zelišče in zato so ga nekdaj napačno označevali kot podvrsto dobre misli.
Pri vseh treh dišavnicah cenimo močno dišeče liste, zato rast rastlin vedno usmerjamo, pomeni, da vršičke obtrgavamo, da se rastlina razrašča in ustvarja manj cvetov. Listi imajo tudi največ aromatičnih spojin in zdravilnih učinkovin prav času, ko rastlina ne cveti in torej ne oblikuje cvetov.
Vse tri rastline spodbujajo prebavo in delujejo blago razkuževalno. Poparek bazilike, s katerim izpiramo ustno votlino, pomaga pri aftah, podobno majaron v hrani pomaga pri čiščenju dihalnih poti; dobra misel pa ustavlja drisko pri črevesnih okužbah ali jo vsaj lajša. Dobra misel je skupaj z baziliko, timijanom in rožmarinom odlična v dieti brez soli.
Vonj bazilike na okenski polici odganja muhe, če raste ob paradižniku, je rastlina krepkejša, lepše rasti, plodovi so večji, zdravi in žlahtnejšega okusa. Od vseh treh rastlin je le dobra misel trajnica, ki raste celo prosto v naravi. Ime izhaja iz grške besede oros ganos – gorsko veselje, saj raste predvsem v hribovitih krajih. Drugi dve rastlini je bolje kupiti kot sadiko vsako leto sproti. Lahko jih imate na vrtu ali kar v lončku na okenski polici, da je hitro pri roki.
Uporaba v kuhinji
Liste bazilike stolčemo v možnarju ali natrgamo s prsti, režemo redko, saj pri rezu hitro potemni. Uporabljamo jo za začinjanje hladnih omak – seveda tudi paradižnikove, ter juh, solat, omlet, klasično pa v omaki pesto genovese. Jedi z njo začinimo tik pred postrežbo.
Majaron je za odišavljanje mesnih, predvsem perutninskih jedi, omlet, nadevov in solat, krasen je v mešanici za klobase in salame. Listki majarona so zelo občutljivi, zato z njimi začinimo jed neposredno pred koncem, skorajda na krožniku. Sveži listi imajo najmočnejši okus, suhi so skorajda brez pravega vonja in okusa.
Nekaj povsem drugega je z listki dobre misli – ti so krepkejšega vonja posušeni kakor sveži. Aroma posušenih se še bolj razvije, če dobro misel damo v jed na začetku kuhanja. Zagotovo bomo oplemeniti lazanjo, brez „origana“ pa si pice sploh ne znamo prav predstavljati.
