Prehrana

Tokrat vas peljem v kuhinjo svoje none, ki je živela le kilometer stran od meje z Italijo. Seveda je kuhala veliko rižot in mnogo pašte, a bolj kot to sem si njeno kuhinjo zapomnila po uporabi pridelkov z domačega vrta. Veliko je bilo tudi fig, kakijev, kure pri sosedih so dale precej jajc, predvsem pa se je vrtna sezona vedno začela prej in končala mnogo kasneje kot kje drugje. Iz otroštva se spomnim velikih vreč motovilca, radiča in špinače, ki smo jih bili deležni v Ljubljani. Preprosta kuhinja, pa vedno tako polna okusa in ljubezni, naj tekne tudi vam.

Prehrana 

Ni napak, če poskusimo skuhati kdaj kaj drugačnega, da pokukamo tudi v druge kuhinje, prej je vznemirljivo. Tokrat si privoščimo jedi po francosko. Naj vas navdušijo okusi in oblike, ki so posebnost francoske kulinarike.

Quiche ali slana pita z brokolijem

Potrebujemo:

za testo: 250 g moke, 125 g masla, ščep soli, jajce, 1 do 2 žlici hladne vode po potrebi

za nadev:

srednje velik brokoli
50 do 100 g poltrdega sira
3 jajca, 2 dl sladke smetane
muškatni orešček, sol, poper
po želji kot dodatek 100 g slanine in strok česna (nekaj vejic drobnjaka, pora ...)

Prehrana

 Tokrat skočimo proti severu in skupaj preizkusimo recepte za jedi, ki jih pripravljajo na Nemškem.

Pri nas na primer nismo poznali leče, v zadnjem desetletju pa jo z veseljem in vedno bolj uvrščamo na jedilnike. Na Bavarskem jo radi pripravljajo kot glavno jed, za prilogo pa ponudijo špecle oziroma vlivance. Najbolj okusni so, če jih še malo popečemo na maslu, da se nekoliko osušijo in zapečejo. Glede jabolčne pite pa … večna klasika v vseh krajih, po tem receptu je imenitna.

Domači špecli

Prehrana 

Poleg klasične juhe naj vam jesenske dni popestrijo še drugi recepti za jedi z bučkami in bučami.

Ali ste vedeli, da bolj ko ima buča trdo lupino, bolj je obstojna, kar pomeni, da jo bomo v hladni kleti lahko imeli vsaj do januarja, morda celo do pomladi. Dlje se ohranijo tiste buče, ki smo jim pustili daljši pecelj, ki se na soncu proti koncu poletja lepo zasuši in prepreči vdor mikroorganizmov v meso. Še nekaj uporabnih nasvetov:

- Buče shranimo posamezno, med seboj naj se čim manj ali sploh nič ne dotikajo. Najbolje, da jih shranimo v plastične mrežaste zabojčke, ki so vsaj deset centimetrov dvignjeni od tal. Vsekakor jih pogosto pregledamo in odstranimo vse tiste, ki jih čas že načenja.

Prehrana

Priprava piknika je ležerno opravilo, dokler izbiramo le datum in preverjamo vremensko napoved. Ko pa se lotimo natančnejših priprav, se marsikdaj zalomi. Koliko tega in onega, koliko mesa, kruha in zelenjave naj nabavimo, da bo zagotovo dovolj in še malo več za vsak primer. Kaj ponuditi zraven?

Tokrat kupček koristnih nasvetov iz prve roke.

O količinah mesa

Ohlapno pravilo je, da vzamemo 300 gramov mesa na odraslo osebo. Če je meso glavna ponudba na pikniku, ga vzamemo celo 400 gramov, saj marsikdo mimogrede zmaže en večji zrezek ali tri povprečno velike čevapčiče več. Sir za žar nadomesti meso, tega količinsko enakovredno upoštevamo.

Prehrana

Sama nisem nabiralka gob, ker jih preprosto ne poznam dovolj. Jih pa z veseljem in strastjo jem, zato so pogosto na mojem krožniku. Pravijo, da je gojenje zelo enostavno, pridelek znanih in dobro poznanih gob pa zagotovljen, zato se že nekaj let spogledujem z mislijo, da bi jih gojila doma, pa se še nisem opogumila.

Za vse gobe velja, da koristijo organizmu z obiljem mineralov, predvsem selena, ki v telesu deluje antioksidativno. A gobe so začimba, zato v jedeh z njimi ne pretiravamo. Njihov okus se odlično ujame z jajcem in čebulo ter česnom, obogatijo skoraj vsako enolončnico, v kateri se znajde nekaj zelenjave pa nekaj fižolovih zrn …

Smuti (angl. smoothie) ni sok iz sokovnika, temveč gladka mešanica celih kosov sadja in zelenjave ter vode. Iz sokovnika je sok bister in tekoč, medtem ko je glavna značilnost smutija, da je gost in moten. Zanj potrebujemo krepak mešalnik (blender), ki razbije celotno celulozno strukturo v rastlinskih tkivih (lupin) na res majhne delčke, te pa v celoti popijemo, za nameček so hranilne snovi tako hitreje dostopne našim celicam.

Smuti je torej obrok, poln vlaknin, na videz kot dojenčkova kašica in ga pojemo z žlico, malce razredčenega pa počasi popijemo. Z njim zaužijemo alkalni obrok, ki je odlično dopolnilo druge (kisle) hrane. In čeprav se sprašujemo glede njegove zdravilnosti, ko bi bilo vendar bolje kar ugrizniti v jabolko, je mnogo bolj na mestu iskren odgovor na vprašanje, ali pojemo (oziroma pojedo otroci, vnuki, mož, žena) na dan toliko svežega sadja in zelenjave, kolikor ju je v enem smutiju? Le malokdo, kar priznajmo si. 

Prehrana 

Nekoč, vsaj pred 15 leti, a najbrž že precej več, sva s stanovskim kolegom in prijateljem Dariem Cortesejem debatirala o užitnih cvetlicah. Ponosno mi je namignil, da so pomladne cvetlice polne mineralov in vitaminov, zato naj jih kar pokusim in uporabim, kjer me je volja. Spotoma je v šali, kot je znal le on, navrgel, da je solata z vrta tako in tako plevel, medtem ko so kurja črevca veliko koristnejša za zdravje.

Od takrat cvetlice redno uporabljam v svoji kuhinji. Trobentice in vijolice odprejo sezono, kmalu za njimi pridejo na vrsto bezgovi cvetovi, potem akacijevi in drobnjakovi, poleti cvetovi bučk in buč. Če smo natančni, sta tudi cvetača in brokoli cvet, natančnejše socvetje, ki ga s pridom uporabljamo v kuhinji. Naj bo na tem mestu nasvet: vse cvetove vedno uživamo sveže, pravkar nabrane, sicer izgubijo večino arome in sočnost. Najbolj okusni so tisti, ki so se pravkar odprli in so še nekoliko vlažni od jutranje rose. Pri nabiranju smo pozorni na to, da cvetovom odstranimo zelene čašne liste, ki navadno grenijo, sama prašnike pustim, čeprav so ti mnogim trn v peti zaradi rahle grenkobe.

Prehrana

Praznične jedi so tako posebne, da takrat vsi zamižimo vsaj na eno oko in si jih brez večjega odrekanja večinoma vsi radi privoščimo. Zato tokrat z veseljem zapišem le voščilo.

Naj vam v teh (pred)prazničnih dneh uspe vse, kar si boste zamislili. Naj vam ne nagajata kvašeno testo ne pečica, naj jajčne lupine med kuhanjem pirhov ne popokajo in se vsekakor obarvajo nadvse barvito in bleščeče. Naj za vašo obloženo mizo sedijo vsi tisti, ki so vam ljubi, in naj vam ostane ravno prav prazničnih dobrot, da si z njimi popestrite jedilnik še v naslednjih dneh. Vse to vam srčno želim, predvsem pa veliko veselja pri sukanju po kuhinji. 

Prehrana 

Med je sladek, to drži kot pribito. Na srečo med poleg običajne saharoze vsebuje še druge sladkorje in res pester izbor mineralov, celo vitaminov in nekaj aminokislin, da ga lahko označimo kot zdravo naravno sladilo.

Bilo bi preveč preprosto, če bi zmogli povsod bele kristalčke saharoze nadomestiti z medom, a žal to ni vedno mogoče. V biskvitnem testu to nikakor ni priporočljivo, tudi v piškotnem ne, vsaj ne brez vnaprejšnjega premisleka. Med v testu deluje kot tekočina, zato velja previdnost tudi pri umešanem testu za kolače. Se pa odlično obnese kot premaz za piščanca za res karamelno skorjico, ki je neverjetno harmoničnega okusa, prav tako je odličen za obogatitev okusov v sladko-kislih sadnih omakah. Nekateri si z medom sladkajo celo kavo, a bolj od vsega ga je smiselno uživati kar takega, kot je, da izkoristimo vse, kar nam ponuja – na kruhu z maslom ali kar na žlico.