Prehrana

Vsak živilski izdelek, ki je pri nas v prodaji, mora imeti deklaracijo. Na njej morajo biti nujno napisani sestavine, teža, proizvajalec in rok uporabe. Med sestavinami nam pogosto padeta v oči oznaka E in številka, s katero proizvajalci označujejo nekatere sestavine v izdelku; včasih pa so namesto zloglasne črke dodatki (aditivi) zapisani z (nerazumljivim) imenom. Kako naj se potrošnik med vsemi temi podatki znajde?

V Evropski uniji je za nadzor nad dodatki v živilski industriji odgovorna Evropska agencija za varnost hrane (EFSA). Ta krovna organizacija določa uporabo izdelkov, predvsem pa dodatkov, brez katerih skorajda ni več živilskega izdelka. Kadar neki aditiv dobi oznako E, to pomeni, da je njegova uporaba varna, zato je bojazen potrošnikov odveč. V Sloveniji za urejanje tega področja skrbi Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Dodatke živilom oziroma aditive razvrščamo v nekaj osnovnih skupin, vsi pa se uporabljajo z namenom, da potrošniki uživamo hrano, ki je okusna, hranilna, priročna, lahko dostopna, varna, v izobilju, raznovrstna in cenovno sprejemljiva. V tem prispevku bomo spoznali nekaj osnovnih dejstev o aditivih, v naslednjih pa bomo vsako skupino podrobneje predstavili.

Prehrana 

Stročnice so za zdravje zelo koristne in so imenitno nadomestilo za meso. Najbolj nam koristijo, če jih v obroku povežemo s čim mlečnim, z jajci ali žiti. Z izjemo soje stročnicam primanjkujeta dve aminokislini, poleg tega rastlinske beljakovine telo težje izkoristi, zato jih moramo pojesti precej več kot denimo mesa.

Številne raziskave potrjujejo, da uživanje fižola, leče, graha, soje in boba koristi zdravju srca in žilja, poleg tega so temnejše sorte stročnic dober vir železa. V njih je pravo bogastvo nukleinskih kislin, ki pospešujejo obnovitvene procese celic v telesu, zaradi njih smo celo manj utrujeni. Da imamo po uživanju stročnic manj težav s prebavo, jih pred kuhanjem čez noč namakamo, nato oplaknemo pod tekočo vodo in v sveži vodi skuhamo s šetrajem in malo soli do mehkega. Poskrbimo tudi, da uživamo dovolj fermentiranih jedi, saj probiotične bakterije pospešijo prebavo v črevesju. Sčasoma se telo navadi na več vlaknin in težav ni več.

Prehrana

Želim si poletje, polno smeha, druženj in norčavih dogodivščin. Želim si ležernost poletne vročine in hlad pod krošnjami dreves. Želim si obilje zelenjave in sadja z vrtov ter veselje ob pripravljanju shrankov za spomin. Naj bo poletje takšno ali kakršnokoli že pač, naj bo vseeno okusno, to vam srčno privoščim.

Za ta čas sem vam pripravila nekaj jedilnikov in receptov, da bo kuhanje tudi poleti lažje, enostavneje in poletje pravo pravcato kulinarično doživetje. Dober tek.

Nedeljsko kosilo (za 4 osebe)

Prehrana

Kadar želimo podkrepiti svoje poželenje po sladkem, hudomušno tu in tam rečemo, da nam je »padel cuker«. A nam včasih res primanjkuje sladkorjev. Ne tako redko.

Pomanjkanje sladkorja v krvi ali hipoglikemija poznajo sladkorni bolniki. Gre za moteno oskrbo z glukozo, kar je precej neprijetno stanje, ki se mu poskušajo izogniti. Več manjših obrokov in skrbno spremljanje sestave obroka sta zelo pomembna, kar pa je tudi zelo koristen nasvet za vse nas, ki nismo sladkorni bolniki. Na srečo je zelo opazen znak, da je nekaj narobe, prav lakota. Kdor je ne občuti, naj se tega občutka (znova) priuči. Kasneje se hitro pojavijo tudi vrtoglavica, razbijanje srca, občutki tesnobe, motnje govora in vida, pri bolnikih pa se stanje lahko krepko in življenjsko ogrožajoče zaplete.

Prehrana

Če v tem pomladnem času še niste pri močeh, vam zelo verjetno primanjkuje cinka. Prav tako, če opažate bele pike na nohtih, imate grobo kožo, pogoste ekceme in srbečico ali če se vam rane slabše in počasneje celijo ter izgubljate okus in vonj.

Nekatere od teh značilnosti so seveda povsem običajne, spontano se pojavijo s staranjem in so del našega življenja, ki mu pač ne uidemo. Slabše celjenje ran in pogosto zbolevanje pa sta precej očitni posledici pomanjkanja cinka v našem telesu. Cink je namreč vključen za delovanje številnih procesov v organizmu – v otroštvu za obdobje rasti, v odrasli dobi za plodnost pri moškem, skozi vse življenjsko obdobje pa za imunsko odpornost in radoživost. Znane so povezave z drugimi hranili, zato je vpliv cinka na delovanje našega organizma pravzaprav neverjeten.

Prehrana

V maščobah topni vitamini so A, D, E in K, med vodotopnimi pa vitamin C ter obsežna skupina vitaminov skupine B. V tej skupini je kar 17 vitaminov, saj je njihovo delovanje podobno, nahajajo se v podobnih ali istih živilih, včasih pa z uživanjem določenega živila dobimo skoraj celotno skupino.

Največ vitaminov skupine B je v žitih, zlasti v luščinah in ovojnicah žit, v nakaljenih semenih, oreščkih, semenih, stročnicah, fermentiranih živilih (kislem zelju in repi), vitamin B9 pa tudi v temnozeleni listnati zelenjavi. Ker se v telesu ne shranjujejo, jih je treba redno vnašati s pestro prehrano. Vitamini skupine B sodelujejo v pomembnih procesih v telesu in pripomorejo k oskrbi telesnih celic. Zato ni presenetljivo, da se njihovo pomanjkanje pogosto kaže v splošni utrujenosti, saj celice ne dobijo dovolj energije, v raztresenosti, slabši imunski odpornosti, mravljinčenju v nogah, slabokrvnosti in pri gradnji celic, na primer kožnih celic; zaradi pomanjkanja teh vitaminov je lahko moteno tudi celjenje ran. Ti simptomi so sicer lahko posledica tudi drugih zdravstvenih težav, ki so pogosto povezane s pomanjkanjem hranil.

Prehrana

Poznamo morsko, kameno, himalajsko in še kopico zeliščnih soli. Tudi solni cvet in evaporirano sol. Vsem je skupno to, da vsebujejo natrijev klorid, ki je kemijska spojina. Čeprav na videz enake so soli po sestavi različne; skupno jim je le to, da podarijo jedem slan okus.

 Sol je popolnoma vsakdanja začimba, v jed jo dodamo mimogrede. Vse dokler nanjo ne pozabimo – kruh, v katerega sem nekoč pozabila zamesiti sol, je bil komajda užiten. Sol pa ni le obvezna začimba kruha, dodajamo jo namreč v vse jedi, po malem tudi v sladke. Poleg tega s soljo v organizem vnesemo številne minerale, brez katerih mehanizmi in procesi v telesu ne potekajo. V tem smislu je najkoristnejša morska sol, v kateri poleg natrijevega klorida najdemo številne minerale v ravno pravem razmerju. Še več, morska sol je po pravilih tudi jodirana.

PREHRANA

Tokrat se bomo posvetili pripravi manj cenjenih kosov mesa, to je govejemu jeziku, repu, svinjskim parkljem, koži, vampom in vsekakor drobovini. Naš namen je, da poiščemo nekaj dobrega in koristnega za zdravje tudi v teh živilih. In zdravega ni malo. Predvsem se bomo tokrat osredotočili na kolagen.

S pestro in res raznoliko prehrano lahko zadostimo vsem potrebam telesa po hranilih. Vendar pa na žalost naš organizem z leti peša. To je povsem naraven in normalen potek življenja, kar se odraža v slabši in počasnejši presnovi, vodi pa v manjši izkoristek hranil in nato v vidno staranje. Gube, ohlapnost mišic, izpadanje las, okorni sklepi ipd. so jasen dokaz tega procesa, temu ne moremo ubežati, lahko ga le nekoliko preložimo.

Prehrana

V človekovi prehrani so vitamini izredno pomembni, saj jih telo ne more ustvariti sámo oziroma le v omejenem obsegu, pa še to ne vseh. Medtem ko so živali sposobne same ustvariti vitamine C, mikroorganizmi pa vitamin K in vitamine skupine B, človek te sreče nima. 

Vitamine uvrščamo k bistvenim sestavinam hrane, vendar niso uporabni za gradnjo telesa niti kot neposredni dajalci energije, pač pa sta njihovi bistveni nalogi sprožanje in sodelovanje pri kemičnih reakcijah. Sodelujejo namreč v številnih procesih v telesu kot sestavina encimov in koencimov, so ključni za delovanje mišic, tudi srčne, vsekakor za prenos snovi, delujejo celo kot antioksidanti. Brez vitaminov procesi ne stečejo ali le okrnjeno. Njihova kemična struktura ni enotna, lahko pa jih povežemo v skupine po topnosti v vodi oziroma maščobah, kar je najbolj običajna razvrstitev. Vodotopnih vitaminov je več, presnova le-teh je hitra. Prodrejo v vse celice različnih veznih tkiv ter se mešajo s tekočinami v vmesnih tkivih in tudi znotraj celic. Seveda je tudi izločanje hitro; poteka skozi dve bistveni človekovi izločili: kožo in ledvice. Presežek vodotopnih vitaminov, na primer vitamina C in večine vitaminov skupine B, preprosto izločimo s sečem.

PREHRANA

Da smo ob pomanjkanju železa utrujeni in pogosto zbolimo in je zaradi pomanjkanja vitamina C vse omenjeno še posebej izrazito, smo že spoznali. Tokrat se pogovorimo o magneziju – če nam ga primanjkuje, je to možen znak za tresavico in drhtenje.

Minerali delujejo v telesu v sorazmerni povezanosti, presežek enega se hitro pokaže v pomanjkanju drugega, seveda pa se še hitreje pokaže niz pomanjkanj, ko katerega minerala primanjkuje zaradi slabe prehrane. To je zelo hitro prav pri magneziju. Sodeluje namreč pri več kot 300 encimskih reakcijah v telesu, posledično je njegov vpliv – pomanjkanje ali presežek – množičen in izjemno velik.