Vaša svetovalka - mag. Milena Paulini
Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine
Izplačilo dela predčasne ali starostne pokojnine
Bralka D. K. iz Ljubljane navaja, da bo konec leta 2014 izpolnila pogoje za starostno pokojnino. Slišala pa je, da lahko poleg plače uživa tudi del pokojnine, če se še ne bo upokojila. Zanima jo, od kdaj ji gre ta del starostne pokojnine, saj ima namen ostati v delovnem razmerju do dopolnitve 40 let pokojninske dobe.
Veljavni zakon je z namenom, da bi zavarovanci tudi po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno pokojnino ostali še naprej delovno aktivni, uvedel povsem nov bonus v obliki izplačila 20 odstotnega dela predčasne ali starostne pokojnine. Zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri pokojninskem zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu, se, če se odloči za to, mesečno izplačuje 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, in to vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine (to je del starostne ali predčasne pokojnine, ki se izplačuje zavarovancu, ki ostane v zavarovanju v višini sorazmerja s skrajšanjem ur opravljanja dela), vendar največ do dopolnjenega 65. leta starosti.
Bralka lahko že nekoliko pred datumom izpolnitve pogojev pri območni enoti ZPIZ vloži zahtevo za izplačilo 20 odstotkov dela starostne pokojnine, do katere bi bila upravičena na dan njene uveljavitve. Del starostne pokojnine se ji bo tako začel izplačevati vsak mesec že od dneva izpolnitve pogojev za starostno pokojnino pa vse do prenehanja zavarovanja, vendar najdlje do dopolnitve 65 let starosti. Če pa bo bralka zahtevo vložila po izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino, se ji bo dvajsetodstotni del starostne pokojnine začel izplačevati šele od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve.
V primeru, da bralka morebiti izpolnjuje tudi pogoje za starostno pokojnino po zakonu, veljavnem do 31.12.2012, pa bi z uveljavitvijo pravice do izplačila dvajsetodstotnega dela starostne pokojnine izgubila pravico do starostne pokojnine po prejšnjem zakonu. Prehodna določba veljavnega zakona namreč osebam, ki so do 31.12.2012 izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do konca leta 2012, zagotavlja v okviru pričakovanih pravic, da lahko to pravico uveljavijo tudi v času veljavnosti zdajšnjega zakona, vendar le, če zavarovanec ne izkoristi ugodnosti iz veljavnega zakona, kot je izplačilo 20 odstotkov dela predčasne ali starostne pokojnine ali pravica do delne pokojnine po 1.1.2013.
Sprememba datuma nastanka bolezni
Bralec A. L. iz Primorske piše, da mu je invalidska komisija ugotovila živčno-mišično bolezen šele od leta 1996 dalje, po mnenju zdravnika specialista pa je njegova bolezen dedna in bi moral imeti vso delovno dobo šteto s povečanjem. V tem primeru pa bi imel bistveno več delovne dobe, kot mu je bila upoštevana pri odmeri starostne pokojnine leta 2007. Zanima ga, ali je kaka možnost, da bi se spremenilo izvedensko mnenje, na podlagi katerega je bila leta 1999 izdana odločba o priznanju zavarovalne dobe s povečanjem od leta 1996 dalje.
Ker je bil v bralčevem primeru postopek zaključen že leta 1999, ga ni mogoče obnoviti, saj so vsi roki za uvedbo postopka obnove v skladu z zakonom o splošnem upravnem postopku že zdavnaj potekli. Obnovo postopka je namreč možno predlagati v enem mesecu po tem, ko je zavarovanec izvedel za nova dejstva ali pa pridobil možnost uporabiti nove dokaze, ki bi lahko vplivali na spremembo pravnomočne odločbe, vendar največ tri leta od izdaje odločbe, ki naj bi se spremenila v obnovi postopka. To pomeni, da bi bil v primeru vložitve predloga za obnovo postopka njegov zahtevek zavržen s sklepom kot prepozno vložen, saj bi bil vložen po izteku triletnega objektivnega roka od izdaje odločbe, ne da bi se ugotavljalo, ali bi predloženi novi dokazi – kasneje znana medicinska dokumentacija, vplivali na spremembo odločbe, ki je podlaga za štetje zavarovalne dobe s povečanjem od leta 1996 dalje.
To pomeni, da ni nobene pravne podlage, da bi se odločba iz leta 1999 spremenila glede priznanja zavarovalne dobe s povečanjem, četudi bi morda invalidska komisija dala ugodno izvedensko mnenje o datumu nastanka njegove bolezni. Dejstvo je namreč, da mnenje invalidske komisije vedno temelji na predloženi medicinski dokumentaciji osebnega zdravnika, specialistov in po potrebi tudi na podlagi izvidov osebnega pregleda. Ti namreč ob spremljanju in zdravljenju bolezni tudi ugotovijo začetek bolezni, ki mora biti razviden iz priložene medicinske dokumentacije, kar potrjujejo tudi kasnejši izvidi zdravljenja. Samo sklepanje o tem, kdaj naj bi bolezen nastala ali pa gre za dedno bolezen, ne zadošča za ugotovitev datuma nastanka bolezni.
