Vaš svetovalec – Mag. Janez Tekavec 

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | nov. '14

Čiščenje nedelujočega dimnika

Čiščenje nedelujočega dimnika
Bralec živi v bloku, v katerem so se nekoč ogrevali na peči, ki so potrebovale dimnik. Dimnika ne uporabljajo več, še vedno pa dimnikarsko podjetje vsako leto opravi pregled in čiščenje ter to tudi zaračuna. Bralca zanima, ali mora to plačati to storitev, saj dimnika sploh ne uporablja.
Dimnikarska služba je obvezna javna služba, kar pomeni, da ima dimnikar pravico vstopiti v prostore in pregledati ter očistiti dimnik, kar je lastnik stavbe dolžan plačati. Če dimnik res ni več v uporabi, je mogoče pri koncesionarju za opravljanje dimnikarske službe, to je pri dimnikarskem podjetju, ki pri bralcu čisti dimnik, zahtevati, da iz evidence, ki jo vodi ministrstvo, izbrišejo kurilno napravo, seveda pod pogojem, da kurilne naprave ni več in da je stavba zaradi spremembe sistema ogrevanja ne potrebuje več. Potem ko je opravljen izbris iz uradne evidence, dimnikarsko podjetje ne čisti več dimnika in s tem posledično našemu bralcu tudi ne bo več pošiljalo računov. Seveda pa je pogoj, da stavba kurilne naprave zaradi spremembe ogrevanja res ne potrebuje več.

Obljubljeni parceli
Bralec piše, da po pokojni sestri teče zapuščinski postopek, v katerem sta potencialni predmet zapuščine tudi dve parceli, ki jih je zapustnica neposredno pred smrtjo obljubila njemu. Do sklenitve pisne pogodbe ni prišlo, čeprav je bralec zemljišče že začel uporabljati. Bralec meni, da je zemljišče njegovo in da zato ne more biti predmet dedovanja. Sodišče pa ga je napotilo na pravdo, v kateri mora dokazati, da je zemljišče njegovo. Bralec meni, da bi moral nekdo preveriti delo sodišča.
Delo sodišča preverja le njemu nadrejeno sodišče, kar v konkretnem primeru pomeni, da o pravilnosti odločitve okrajnega sodišča odloči višje sodišče, če tisti, ki ni zadovoljen z odločitvijo, pravočasno vloži pritožbo. Če je bralec pravočasno vložil pritožbo, bo o napotitvi na pravdo odločilo višje sodišče, sicer pa ne.
Odločitev sodišča, da mora bralec v pravdnem postopku dokazati, da je postal lastnik nepremičnin, čeprav ni bila sklenjena pisna pogodba, ni tako nenavadna. Po veljavnih predpisih mora namreč biti kakršnokoli razpolaganje z nepremičnino opravljeno v pisni obliki. Če torej kdo želi prodati, podariti ali obremeniti nepremičnino, mora biti pogodba o tem pisna in overjena pri notarju. Če temu ni tako, je dokazovanje pridobitve lastninske pravice na tistem, ki trdi, da je kupil ali kako drugače pridobil nepremičnino. Pri tem pa ni dovolj, da dokaže, da je obstajal dogovor o nakupu, pač pa mora tudi dokazati, da je plačal kupnino (če je bila dogovorjena), da je prevzel posest nad nepremičnino ter da ni drugih ovir za prenos lastninske pravice. Zelo pogosta ovira namreč je, da je zemljišče kmetijsko, kar pomeni, da je prenos dovoljen le, če ga odobri upravna enota po za to predpisanem postopku. Bralca tako čaka dokaj zahtevno dokazovanje.

Otroka priči oporoke
Bralka in njen mož sta napisala vsak svojo oporoko na pisalni stroj in v njej določila, da tisti od njiju, ki bo živel dlje, deduje vse, kar ima drugi, šele po smrti obeh pa to dedujeta otroka. Oporoki sta podpisala sama ter njuna otroka. Bralko zanima, ali sta taki oporoki veljavni.
Oporoko, ki je napisana na stroj, morata poleg oporočitelja (to je osebe, ki v oporoki določa ravnanje s svojo zapuščino) podpisati še vsaj dve polnoletno priči, ki ne smeta imeti nobenih koristi iz oporoke. Podpis otrok kot prič je zato zelo sporen in smiselno bi bilo, da se oporoka napiše še enkrat, nato pa jo hkrati podpišejo oporočitelj ter dve drugi priči.
V oporoki je dopustno določiti, da preživeli zakonec deduje vse, vendar pa je tako določilo zavezujoče le do določene mere. Vsak od otrok namreč lahko v zapuščinskem postopku uveljavlja pravico do nujnega dednega deleža in če bo to storil, bo sodišče poročna razpolaganja zmanjšalo za toliko, da bo zagotovljen ta nujni delež. Če bosta otroka uveljavljala pravico do nujnega deleža, bosta ta delež tudi dobila, če pa pravice ne bosta uveljavljala, deleža ne bosta dobila.
Prepis deleža
Bralec je skupaj s hčerama podedoval deleže na stanovanju. Ena od hčera bi zdaj rada prepisala delež na sestro. Bralca zanima, ali je dolžna plačati davek?
Tako za prodajo deleža v stanovanju, kot tudi v primeru, da bi kdo svoj delež podaril, je treba plačati davek. Izjema je le, če starši podarijo delež svojim potomcem (otrokom, vnukom,...).
Najemnik v nadzornem odboru
Bralko moti, da je v nadzornem odboru etažnih lastnikov nekdo, ki je zgolj najemnik. Zanima jo, ali je to prav?
Stanovanjski zakon določa le, da etažni lastniki imenujejo nadzorni odbor, ki nadzoruje delo upravnika, ne določa pa, da so lahko  člani nadzornega sveta le etažni lastniki.

Janez Tekavec


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media