Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja  mag. Janez Tekavc

Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja:
Janez Tekavc

Dobro je vedeti | okt. '15

DOPLAČEVANJE DOMA STAREJŠIH

Bralkina mama je bila sprejeta v dom starejših občanov, a nima zadosti sredstev, da bi si lahko plačevala oskrbnino. Bralko zanima, ali je res dolžna plačevati zanjo, ker ima še brate in sestre, od katerih je eden dobil že nekaj maminega premoženja.

Polnoletni otroci so dolžni plačevati za preživljanje svojih staršev, če ti nimajo dovolj lastnih sredstev in jih tudi ne morejo pridobiti. Pri tem so upoštevane morebitne pogodbe, ki so jih sklenili s svojimi starši, in zmožnost otrok. Če se je na primer eden izmed otrok s pogodbo o preužitku ali drugo pogodbo zavezal, da bo skrbel za starše v zameno za neko premoženje, je on v prvi vrsti dolžan skrbeti za starše.

Dolžnost preživljanja staršev zajema tudi dolžnost plačevanja za oskrbo staršev v domu, če otroci to zmorejo. Če kateri od otrok tega ne zmore, lahko na centru za socialno delo zaprosi za oprostitev plačila oskrbnine. Center je tudi pristojen, da ugotavlja, koliko je vsak od otrok sposoben in dolžan plačevati, ter v skladu s tem razdeli breme med otroke, če je otrok več.

Če otroci ne zmorejo plačila oskrbnine v domu, jo plačuje oziroma doplačuje občina, v kateri imajo starši prebivališče. Občina ima pravico, da po smrti oskrbovanca zahteva vračilo sredstev iz zapuščine oskrbovanca, če po njem ostane kaj zapuščine.

Obstaja pa tudi izjema, da polnoleten otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki zaradi neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega. Podrobnejša pojasnila lahko bralka dobi na pristojnem centru za socialno delo ali v domu, v katerem je mama.

SLUŽNOST POTI

Bralka je leta 2003 kupila zemljišče in se pri tem dogovorila s prodajalko, da sme uporabljati pot, ki vodi čez prodajalkino zemljišče. Prodajalka ji je dovoljenje napisala na list papirja, ki pa ni bilo nikoli overjeno ali vpisano v zemljiško knjigo. Bralka zemljišča ni kaj dosti uporabljala, zdaj pa je prodajalka že pokojna, parcela, čez katero naj bi imela pot, je razdeljena na več parcel in ima več lastnikov, ki so dedovali po prodajalki. Bralko zanima, ali ima še pravico uporabljati pot.

Bralka ima pravico uporabljati pot tudi po spremembi lastništva, če ji v preteklosti tega niso prepovedali in če ni opustila uporabe poti za več kot tri leta. Dejstvo, da bralka nima overjene pogodbe o ustanovitvi služnosti, je ovira za vpis služnosti v zemljiško knjigo, ki jo lahko bralka reši tako, da sklene novo pogodbo z novim zemljiškoknjižnim lastnikom (kar ji predlagam) ali da vloži tožbo zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika in zahteva, da ji ta izroči za vpis v zemljiško knjigo podobno listino, ali pa da sodišče ugotovi, da je služnost nastala na podlagi dovoljenja, ki ji ga je dala prodajalka leta 2003, in da je s sodbo odpravljena pomanjkljivost, da dovoljenje ni bilo overjeno, ter je ugotovljen obstoj služnosti. Pri sodnem postopku bo ena pomembnejših tem vprašanje, ali je bralka služnost uporabljala ali ne. Če je pot vsaj občasno uporabljala, je položaj bistveno boljši, ker lahko uveljavlja priposestvovanje. Če poti ni uporabljala, pa bo dokazovanje težje.

ETAŽNA LASTNINA

Bralka živi v stanovanjskem bloku, ki nima vpisane etažne lastnine. V zadnjem času so nekateri lastniki stanovanj zahtevali, da blok etažno razdelijo. Bralka pa meni, da bodo s tem le stroški.

Etažna delitev stanovanjskega bloka je običajno zelo koristna, ker s tem vsako stanovanje postane svoja enota in so določeni skupni deli stavbe. Opredeljeno je tudi zemljišče pod stavbo, navadno pa je ob tem urejeno tudi lastništvo parkirnih mest in podobno, čeprav to ni nujno za oblikovanje etažne lastnine. Z ustanovitvijo etažne lastnine postane vsako stanovanje enota za vpis lastninske pravice, hipotek in podobnih pravic. Do ustanovitve etažne lastnine je to manj jasno vpisano, predvsem pa ni nikjer natančno določeno, katero stanovanje je v čigavi lasti. Lastniki to navadno vedo (poznam sicer tudi primere, ko so o tem potekali dolgotrajni spori), kupci pa so do tega dostikrat nezaupljivi, kar velikokrat oteži možnost za morebitno prodajo stanovanja pa tudi pridobitev hipotekarnega kredita.

Etažna lastnina nastane tako, da solastniki stavbe pri geodetskem podjetju naročijo elaborat etažne delitve, v katerem so vrisani in opisani posamezni deli stavbe. Ko je stavba vpisana v kataster stavb, solastniki sklenejo med seboj pogodbo, s katero določijo, kateri del pripada kateremu izmed solastnikov in kateri deli so skupni. Na podlagi te pogodbe je etažna lastnina vpisana v zemljiško knjigo. Če solastnikom ne uspe skleniti dogovora, lahko vsak izmed solastnikov predlaga, da o tem odloči sodišče.

SVETOVALNI TELEFON:

Pokličete ga lahko v torek, 6. in 20. oktobra, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media