Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE V NOVI PARTNERSKI ZVEZI
Bralka že nekaj let živi z novim partnerjem. Oba imata otroke iz prejšnjih zvez, vsak tudi svoje stanovanje oziroma hišo. Otroke skrbi, da bo po smrti enega ali drugega dedoval njegov partner in tako postal solastnik družinske hiše oziroma stanovanja. Bralko otroci silijo, da naj ukrepa tako, da bo hiša ostala v družinski lasti.
Otroci napačno gledajo na hišo kot na nekakšno družinsko hišo, saj jo je bralka zgradila skupaj s svojim že pokojnim možem. Hiša ni pravica otrok, pač pa lastnina naše bralke, ki sme z njo narediti, kar koli želi. Lahko jo tudi proda in se preseli v hotel, če ji to ustreza.
Otroci tudi niso tisti, ki bi smeli staršem narekovati, s kom lahko živijo in kdo bo njihov partner, predvsem pa niso tisti, ki bi smeli zahtevati, da njihova mama živi sama. Skrb, ki jo kažejo za to, kdo bo dobil hišo, bi bilo primerneje usmeriti v kaj drugega. Bralka si lahko sama izbira, s kom bo živela in kako bo živela, ter ni prav ničesar dolžna svojim otrokom, četudi si ti v mislih že delijo njeno hišo.
Kar zadeva dedovanje, je partner ali zakonec dedič po zakonu. Pri tem ni pomembno, ali je kaj prispeval h gradnji hiše oziroma nakupu stanovanja. Prispevek je pravno relevanten, če bi prišlo do razveze zakonske zveze ali prenehanja zunajzakonske zveze, saj se tedaj deli skupno premoženje med bivša zakonca oziroma partnerja. Smrt enega izmed zakoncev ali partnerja pa ni razveza, zaradi česar so tudi pravne posledice tega drugačne. Pri razvezi je namreč namen, da bosta bivša zakonca oziroma partnerja živela vsak po svoje, zaradi česar sta tudi upravičena do ustreznega deleža skupnega premoženja. Pri smrti je vse drugače. Premoženje pokojnega je razdeljeno med njegove dediče, ker se s smrtjo konča življenje dotedanjega lastnika premoženja.
Med dediče prvega dednega reda spadajo otroci in zakonec oziroma zunajzakonski partner zapustnika. Vsak izmed njih deduje po enakih delih. Če imamo na primer dva otroka in zakonca, vsak od njih deduje po eno tretjino zapuščine. Z oporoko je to mogoče tudi nekoliko spremeniti, na primer, da je kateremu izmed dedičev namenjeno več, vendar pa ima vsak dedič pravico do nujnega dednega deleža, ki znaša eno polovico zakonitega deleža, v našem primeru najmanj eno šestino zapuščine.
Naša bralka bo tako dedovala po svojem partnerju oziroma on po njej, če bo v času smrti enega ali drugega še obstajala njuna zveza. Z dedovanjem tako lahko postane bralka skupaj z otroki, ki jih ima njen partner, solastnica stanovanja, ki je zdaj v lasti njenega partnerja. Na drugi strani pa lahko njen partner postane skupaj z njenimi otroki solastnik hiše, ki je zdaj v izključni lasti bralke. Po njegovi smrti pa res lahko nastopijo pravne posledice, ki najbolj skrbijo bralkine otroke, in sicer da bodo njegov solastniški delež na hiši dedovali njegovi otroci, in ne otroci naše bralke.
Pravne posledice, ki tako zelo skrbijo otroke naše bralke, pa ne nastopijo nujno.
Lahko se zgodi, da bo partner umrl pred bralko, ki bo dedovala po njem, to pa pomeni, da bo bralkina zapuščina, ki jo bodo dedovali njeni otroci, sestavljena iz hiše in še deleža na stanovanju, ki je zdaj v lasti bralkinega partnerja. V tem primeru bodo imeli njeni otroci materialno več, kot če mamo prisilijo, da razdre sedanjo zvezo.
Lahko se seveda zgodi tudi obratno, in sicer da bo bralka umrla pred svojim partnerjem. V tem primeru bo partner sicer povabljen k dedovanju, vendar se lahko odloči, da se dedovanju odpove. Če se dedovanju odpove, bosta celotno zapuščino naše bralke dedovala le njuna otroka.
Lahko pa se seveda tudi zgodi, da bosta prekinila partnersko zvezo pred smrtjo. Tudi v tem primeru ne pride do dedovanja bivšega partnerja in so dediči samo otroci. Razen če ne bo takrat morda bralka imela drugega partnerja. V tem primeru bo dedoval ta drugi partner. Če pa hiše ne bo več ali pa bo bralka iz nje morda črpala sredstva za svojo oskrbo, pa morda ne bo kaj dedovati in bodo tako skrbi otrok postale še toliko bolj brezpredmetne.
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličete ga lahko v torek, 12. in 19. januarja, med 14. in 16. uro na tel. št.: 01 530 78 53.
