Ljubezen
Pomlad s svojo toplino ogreje tudi naša srca in predrami tisto najmočnejšo silo sveta – ljubezen. Bodisi nas spomni na čas, ko smo pijani od njenega opoja živeli v posebnem svetu, ali na dni, ko se je naša ljubezen prelevila v spoštovanje in navezanost na partnerja. Ljubezen je kri življenja, in temu eliksirju je posvečeno nešteto pesmi. Veliko so jih napisali tudi naši pesniki in ena je lepša od druge. »Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota, / jaz sem te iskal, / mimo tebe sem šel in pogledal sem te / in sem ves vztrepetal,« je napisal Oton Župančič, Srečko Kosovel pa je v zaljubljenosti obljubljal: »Pa da bi znal, bi vam zapel / o enem, o enem dekletu; / tako rad jo imam / in je ne dam / za vse, za vse na tem svetu.« Nepozabni verzi so nastali tudi iz bolečine zaradi neuslišane ljubezni, kot pri našem največjem pesniku Francetu Prešernu, ki je zapisal: »Ako spava, / naj bo zdrava, / ak me skuša, nič ne de; / po njej zgubi / ako ljubi / druzga, počlo bo srce.« Najlepšo slovensko ljubezensko liriko najdete v knjižici Tristo ljubezenskih, ki jih je izbral Tone Pavček, pesnik življenja in ljubezni. Branje pesmi pomirja dušo, je kot zdravilo, zato naj bo kakšna knjižica vedno pri roki. Z njimi bomo lažje zaspali in z lepo mislijo zaokrožili dan.
Resnično ljubezensko zgodbo predstavljamo tudi v Vzajemnosti. Neizživeta ljubezen, kakršno je v mladosti doživel 88-letni Anton Steiner iz Vrbja pri Žalcu, je bila povod, da je o njej po dolgih desetletjih napisal knjigo. Takoj po koncu druge svetovne vojne je zaradi igre mladeniča s puško postal invalid, ustrelil ga je namreč v nogo. Izučil se je za mizarja, vendar po nesreči tega poklica ni mogel opravljati. V tistih mladih dneh je med njim in lepo Ivo iz Logatca, ki je še z drugimi dekleti prišla na Štajersko obirat hmelj, vzklila nedolžna ljubezen. Vendar ni imela srečnega konca. Takrat po vojni je bilo življenje težko in marsikoga je za vedno zaznamovalo, tako je moral tudi Anton pozabiti na prvo ljubezen. Toda nekje v srcu je ostala za vedno zapisana. Čeprav Ive ni nikoli več srečal, se je prvi ljubezni oddolžil na najlepši mogoč način – z izpovedjo v knjigi.
Tudi vam želim, da vam pomlad prinese cvetoče rože in ljubezen – pustite ji, da se dotakne srca.
