Na premoženjska in druga pravna vprašanja odgovarja mag. Janez Tekavc
DEDOVANJE V ZUNAJZAKONSKI SKUPNOSTI
Bralka je potem, ko je ovdovela, našla partnerja, s katerim sta bila skupaj dobrih sedem let. Partner je umrl in bralko zanima, ali bo lahko dedovala po njem. Z njegovima sestrama se o dedovanju ni mogla dogovoriti, čeprav se strinja, da njen delež po njeni smrti dedujeta sestri pokojnega partnerja.
Zunajzakonska skupnost je glede dedovanja izenačena z zakonsko zvezo, kar pomeni, da je bralka upravičena dedovati po pokojnem partnerju. Pri tem ni odločilno, kje je imel kdo izmed njiju prijavljen svoj stalni naslov, pač pa je pomembno, ali sta bila kot mož in žena, le da se nista poročila.
Iz pisma je mogoče sklepati, da pokojni ni imel otrok in ni napisal oporoke, kar pomeni, da po njem deduje bralka kot partnerica eno polovico, drugo polovico pa si razdelita sestri, tako da dobi vsaka od sester po eno četrtino zapuščine.
Ker upravna enota v smrtovnico napiše le tiste podatke, ki so ji znani, je smiselno, da bralka na sodišču preveri, kaj je navedeno v smrtovnici in ali je ona navedena kot dedinja. Matičar, ki izdela smrtovnico, namreč napiše vse, kar je v uradnih evidencah, na primer, ali je bil nekdo poročen, ali je imel otroke, ali je lastnik kakšne nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo, ali je lastnik avta in podobno … Glede drugega navadno povpraša tistega, za katerega ve, da je v sorodu s pokojnim, saj se zunajzakonska skupnost ne vpiše nikamor. Če je tako, mora bralka sama pisno obvestiti sodišče o tem, da je upravičena do dedovanja. Na zapuščinsko obravnavo bo namreč vabljena le, če bo sodišče vedelo za njuno zvezo, in tam mora bralka povedati, da uveljavlja svoj dedni delež. Sestri, ki zanikata zunajzakonsko zvezo, pa imata možnost, da temu oporekata. V tem primeru bo sodišče postopek dedovanja prekinilo in bralko napotilo, da vloži tožbo in v njej uveljavlja, da je bila zunajzakonska partnerica zapustnika.
V sodnem postopku za ugotavljanje zunajzakonske zveze se ugotavlja, ali je zveza res obstajala in ali je bila trajne narave. Če pa bosta sestri že na zapuščinski obravnavi pripoznali, da je bralka zunajzakonska partnerica, dodatni sodni postopek ne bo potreben.
S podedovanim deležem lahko naredi karkoli želi. Lahko stvari uporablja, jih proda ali podari … Lahko pa tudi napiše oporoko in vse podedovano po svoji smrti zapusti sestrama pokojnega partnerja, če to želi. Njeno oporočno razpolaganje je omejeno le z morebitnimi nujnimi deleži otrok, če jih ima. Velja pa omeniti, da se na zapuščinski obravnavi v morebitnem dednem dogovoru ne morejo že vnaprej dogovoriti, da bo podedovano premoženje po bralkini smrti prešlo na sestri pokojnega. Dedni dogovor namreč zavezuje podobno kot pogodba, torej ga ni mogoče spremeniti le zato, ker se je ena od strank dogovora premislila.
LASTNIŠTVO HIŠE
Bralec je lastnik hiše, ki bi jo rad podaril sinu, saj je sam ne more več vzdrževati, sin pa vanjo ne želi vlagati, dokler ni njegova. Skrbi pa ga, da bi morda sin sčasoma zahteval, naj zapusti hišo.
Bralec lahko hišo sinu prepusti že zdaj ali pa šele po svoji smrti. Če mu jo prepusti zdaj, se lahko v pogodbi dogovori, da ima pravico dosmrtne uporabe. Če pa bi rad ohranil položaj lastnika, ki je na neki način bolj trden kot je položaj imetnika pravice dosmrtne uporabe hiše, pa lahko v korist sina napiše oporoko ali pa sklene s sinom pogodbo o darilu za primer smrti.
V oporoki mora izrecno zapisati, da želi, da sin postane lastnik prav te hiše, pri čemer mora upoštevati nujne deleže drugih dedičev. Pri darilni pogodbi pa je izročitev darila odložena do njegove smrti, kar posledično pomeni, da je sicer lastnik, vendar pa s podarjeno hišo ne more več popolnoma svobodno razpolagati, saj ima njegov sin kot obdarjenec določena pričakovanja v zvezi z darilom.
Posebnost darilne pogodbe za primere smrti je, da je veljavna le, če je sklenjena v obliki notarskega zapisa in je listina o sklenjeni pogodbi izročena obdarjencu, torej sinu. Z darilno pogodbo se darovalec (bralec) zaveže neodplačno prenesti lastninsko pravico na svojega sina, pri čemer sin pridobi darilo, torej postane lastnik družinske hiše šele po smrti svojega očeta.
Tretja možnost je, da skleneta pogodbo o dosmrtnem preživljanju, s katero sin že zdaj postane lastnik hiše, v zameno za to pa se pogodbeno zaveže, da bo skrbel za očeta. Ena glavnih slabosti takšne pogodbe je, da bi moral bralec tožiti sina, če ta ne bi izpolnjeval dogovorjenih obveznosti.
SVETOVALNI TELEFON
Odvetnik Janez Tekavc odgovarja na premoženjska in druga pravna vprašanja (razen pokojninsko-invalidskih) bralcev Vzajemnosti tudi po telefonu. Pokličite ga v torek, 17. in 24. januarja, med 14. in 16. uro na telefonsko številko 01 530 78 53.
