Vzajemnost povezuje

jan. '17

Ko so se konec osemdesetih let prejšnjega stoletja po Evropi dogajale velike družbene in politične spremembe (razpad Sovjetske zveze, kasneje tudi Jugoslavije, padec Berlinskega zidu), so bili še posebej ljudje v socialističnih državah v velikem pričakovanju boljšega življenja. Tudi Slovenci smo imeli do novonastale države in sistema velika pričakovanja. Mladi takrat nismo razmišljali o tujini, ponosni na svojo mlado domovino smo želeli delati doma. Prepričani smo bili, da bomo uspešna država.

Kam smo zabredli, je do konca razkrila velika gospodarska in finančna kriza. Pokazalo se je, da pregovorni poštenost in delavnost le nista tipični slovenski lastnosti. Zaradi pogoltnosti in slabega vodenja ekonomskih in političnih elit smo za vedno izgubili številna uspešna podjetja. Individualizem je dobil zagon na vseh področjih, osebna svoboda je postala najvišja vrednota. Vsak naj bi poskrbel le za svoje interese in zase, skrb za skupnost je postala odveč. Ameriški model, ki temelji na individualizmu, ne na skupnosti, se je razpasel po vsem svetu. Kriza pa je pokazala, da jih brez skupnosti in solidarnosti veliko ne bi preživelo. Na robu družbe se najprej znajdejo otroci, bolni in starejši. Odnos do teh skupin kaže, kakšna družba smo. Koliko socialne države v resnici premoremo in koliko smo med seboj povezani.

V zadnjih desetletjih smo pozabili na vzajemnost, zato ni čudno, da nekateri ne poznajo več pomena te besede. Zdi se jim zastarela. Toda na medsebojno povezanost – vzajemnost ne bi smeli nikoli pozabiti, gre za pomoč in podporo članov skupnosti ne le znotraj neke skupine, ampak tudi medgeneracijsko. In le družba, kjer si ljudje med seboj pomagajo, je lahko uspešna. Slovenci smo skozi stoletja preživeli prav zaradi solidarnosti in povezanosti v skupnosti. Pri Vzajemnosti, ki ta mesec praznuje 43 let izhajanja, ves čas poudarjamo medsebojno povezanost in solidarnost med vrstniki kot tudi med generacijami.

Začetek leta je lahko čas za spremembo. Odpravimo se do sosedov, v bližnji dom starejših ali k humanitarnim organizacijam in ponudimo svojo skromno pomoč. Šli bomo med ljudi, razširili svoja obzorja in hkrati naredili nekaj koristnega za bolne ali osamljene, veliko pa tudi zase. Tisti, ki že pomagajo, pravijo, da jih prostovoljsko delo zapolnjuje in osrečuje. To potrjuje tudi star slovenski rek, ki pravi: Zadovoljstvo srca srečo ti da. Naj bo to leto srečno za vse.

Jožica Dorniž


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media