Kopičenje krame
Kopičenje krame v shrambi, kleti, spalnici ... do te mere, da se je po prostoru že težko premikati, sproža nešteto očitkov, prepirov in zamer med odraslimi otroki, ki so že v zrelih letih, in ostarelimi starši, lahko pa tudi med partnerjema.
Vsi imamo v domovih nekaj krame. Nato jo enkrat na leto pregledamo, kaj zavržemo, podarimo ali porabimo – in smo zadovoljni. Zdi se nam, da lažje dihamo. Človek, ki kopiči kramo, pa sam ničesar ne zavrže. Ko njegovo kramo pregledajo in zavržejo člani družine, se mu zgodi katastrofa.
Ne na silo!
Značilno je, da se napetost začne s prepiri in očitki ostarelemu staršu (sorodniku, partnerju), da bi bilo treba pospraviti kramo, da nesmiselno nakupuje, na primer hrano, ki se mu nato pokvari, preden jo porabi, da hrani kupe starih časopisov, kopiči nesmiselno veliko prazne embalaže, odnese smeti in se vrne s še večjim kupom stvari iz smetnjaka ... Ker prepiri ne zaležejo, se zgodi, da nekega dne izkoristimo njegovo odsotnost. Morda za to celo uporabimo pretvezo. Podarimo mu nekajdnevni obisk term ali pa ga prosimo, da za praznike obišče sorodnike, mi pa bomo medtem prebelili stanovanje. Ko se vrne, njegove krame ni več. Nagarali smo se, saj je je bilo za več kot en zabojnik smeti. Toda rezultat je porazen. Ko se vrne, je zaradi dobromislečega posega hudo prizadet. Počuti se izdanega, ogoljufanega, ponižanega, okradenega. Vzeli in zavrgli smo nekaj, kar je bilo njegovo in kar je cenil. Konča se tako, da nam ne zaupa več. Noče več zapustiti doma, kramo pa varuje pred vsemi. Morda noče nikogar več spustiti v stanovanje, kar vodi v vse hujšo osamo in socialno izolacijo. Nastane začarani krog, saj socialna osama spodbuja kopičenje krame. Slabo pa se počutimo tudi mi. Garali smo v njegovo dobro, pa ni nič pomagalo. Zato se je težave bolje lotiti drugače.
Omilite napetosti
Za začetek premislite, kaj čutite vi. Ali ste jezni, se počutite nemočne, se prepirate, očitate tistemu, ki nabira kramo? To je najbolje prenehati, ker je vse, kar dosežete, le slabši odnos s človekom, ki ga imate radi. Grenko se je prepirati z ostarelo mamo, očetom ali partnerjem. Osredotočite se raje na zmanjševanje nevarnosti, ki prežijo nanj zaradi kopičenja krame, in hkrati skušajte ugotoviti, kaj ga spodbuja h kopičenju. Kje je boleča točka, kako bi mu lahko olajšali duševno počutje? Ko se bo počutil bolje, se bo zelo verjetno zmanjšala njegova potreba po nabiranju krame. Poglejmo običajne vzroke.
- Vse izginja v pozabo
Boleče je, ko se zavemo, da se nam z leti slabša spomin, da pozabljamo pomembne in tudi vsakdanje informacije. Začnemo kopičiti časopise in revije, navodila in garancijske liste za gospodinjske strojčke, ki že davno ne delujejo več, zvezke izdatkov, telefonske imenike, bančne izpiske, koledarje ... Vse to se nam zdi zapis pomembnih informacij, dogodkov, življenjskih izkušenj, in če bi to zavrgli, se jih ne bi mogli nikoli več spomniti.
- Vse je pomembno
Ker z leti težje procesiramo informacije, je tudi težje pospravljati. Težje se odločimo, kaj je še pomembno in kaj ne. Vse se nam zdi kompleksno in nezamenljivo. Namesto da bi kaj vrgli stran, pospravljanje pomeni le prelaganje stvari.
- Oh, kako je bilo nekoč lepo!
So predmeti, ki v nas prebudijo prijetne spomine. Pogled na otroške copatke, razglednica s pomenljivo vrstico ... Do določenih predmetov čutimo sentimentalno navezanost, saj nas spominjajo na dobre čase in ljudi, ki smo jih imeli radi, pa jih morda ni več med nami. Ko se obdamo s temi predmeti, se jih dotaknemo, v nas prebudijo tolažbo, preženejo osamljenost, zaposlijo misli. Če bi ta predmet zavrgli, bi dokončno izginili dogodki in ljudje, ki smo jih ljubili, mi pa bi izgubili del sebe.
- Ali bom še imel dovolj?
Poslabšano finančno stanje, še posebno po smrti partnerja, marsikoga potisne v skrb, ali bo še imel dovolj. Težavo skuša omiliti z nakupovanjem po »ugodni ceni«, četudi je to zaradi količine nakupljenega razsipnost, in hranjenjem stvari, ki bi morda še kdaj prišle prav. Ali pa zaradi demence pozabimo, kaj smo že kupili, in izgubljamo občutek za količine tudi pri denarju. Prekomerno nakupovanje spodbuja tudi osamljenost, saj smo v trgovini obdani s soljudmi.
- Svet drvi v pogubo
Z leti se vedno bolj zavedamo, da potrošništvo vodi v ekološko katastrofo. Čutimo se odgovorne, da stvari ne zavržemo, saj se nam zdi, da bi jih lahko še uporabili mi sami ali kdo drug. Zato hranimo kupe jogurtovih lončkov, praznih kozarcev od kislih kumaric, posodic za sladoled ...
Ne gre za nemarnost
Kopičenje krame torej ni posledica nemarnosti, lenobe ali skoposti. Niti ne gre za prekomerno zbirateljstvo. Gre za psihološko težavo, ki se sicer lahko pojavi že v otroštvu, vendar redko. Značilna je v jeseni življenja. V osnovi ima kopičenje krame enak vzrok kot obdajanje s predmeti pri vsakem drugem človeku. Ob sebi hranimo predmete, ki jih cenimo, ker jih dojemamo kot dragocene, lepe in koristne. Starejši ljudje se najpogosteje osredotočijo na koristnost. Razložijo vam lahko vsaj petdeset načinov, kako uporabiti prazno plastično posodo od skute. Saj zato jih pa imajo v shrambi vsaj tisoč.
Kopičenje krame se lahko stopnjuje do te mere, da postane nevarno. Prostori so tako natlačeni, da se lahko starejši človek ob kramo spotakne in pade ali se nanj kaj podre. Nakopičena hrana se kvari, in ker človek z leti slabše vidi in voha, lahko poje kaj pokvarjenega. Ker stanovanja zaradi krame ni več mogoče dobro počistiti, se bojimo, da se bodo zaredili škodljivci.
Kaj pomaga?
Načeloma je potrebo po kopičenju krame mogoče zdraviti, a večina starejših ljudi psihološko zdravljenje zavrne. V tem primeru je najbolje, da se svojci osredotočijo na omilitev simptomov. To je tisto, kar lahko storite vi sami. Toda ob tem nikakor ne pozabite na tiste psihološke in telesne težave starostnika, ki jih je treba najprej rešiti. Demenca, depresija, osamljenost, socialna izolacija in telesne bolezni namreč stopnjujejo potrebo po nabiranju krame. Posvet z zdravnikom torej ne bo odveč, vi pa se namažite s potrpežljivostjo in premislite, kaj bi lahko storili, da bi svojemu »zbiralcu« pomagali napolniti življenje še s čim drugim in zanj koristnejšim.
