Kako z vnukom govoriti o smrti?

Prosti časnovember '18Ljudje Starejši

Z VNUKI

Vsak otrok se prej ali slej sreča s smrtjo, občutki izgube in žalosti. To je neizogibno. Toda kako naj z vnukom govorimo o umiranju in smrti, da mu ne vzbudimo strahu in napačnih predstav?

Otrok se s smrtjo sreča prej, kot si mislimo. Vidi povoženo žival, poginulo ptico, mrtvo čebelo in občuti mešanico radovednosti ter odpora. Ko pa posluša pravljice, ki pripovedujejo o smrti in sirotici, ki ostane sama na svetu, občuti močan strah pred tem, da bi ostal zapuščen še sam. Smrt v družini ga torej ne pretrese zato, ker bi prvič slišal za smrt, ampak zaradi močnih čustev, ki ga preplavijo in jim ni kos. Dodatno se prestraši, ko vidi odrasle, ki so mu bili vedno trdna opora, močno prizadete, ker jokajo in so žalostni. Zamajejo se mu tla pod nogami. To pa ne pomeni, da bi morali svojo žalost pred otrokom skrivati. Saj žalosti pred njim tako ali tako ne moremo skriti, ker izjemno dobro občuti že najmanjše spremembe razpoloženja najdražjih. Nujno je le, da se z njim pogovorimo. Če ne bomo spregovorili, ga bo še bolj strah. Pogovor mu pomaga ohraniti občutek varnosti. Kaj mu povemo, pa je odvisno od otrokove starosti.