Osamljenost v starejših letih

Dobro počutje | dec. '18

Osamljenost se v starejših letih priplazi potihoma. Vse manj imamo občutek, da smo še vključeni v življenje, da se še kdo veseli naše družbe, da še koga zanimajo naše misli, da še komu koristimo. Za marsikoga je najtežji čas, ko pridejo prazniki, ko se vsi drugi zberejo z družino in prijatelji. Takrat je najtežje biti sam.

V starejših letih se krog prijateljev, sorodnikov, znancev in sosedov začne krčiti. Nam dragi ljudje odhajajo, zmanjša pa se tudi krožnica, po kateri se vsakodnevno gibljemo. Novi ljudje, med katerimi bi srečali nove znance in morda celo prijatelje, vstopijo v naše življenje vedno redkeje. Če nas ovira še zdravje, če postanemo manj gibljivi, se težava še zaostri. In vendar obstajajo možnosti, kako se izviti osamljenosti.

Srečevanje z drugimi

Prvi korak je, da poiščemo prostore in dejavnosti, kjer bi lahko srečali ljudi v podobni situaciji, v kateri smo se znašli tudi sami. Tisti, ki živijo v mestih ali imajo možnost prevoza, so navdušeni nad univerzo za tretje življenjsko obdobje. Pridobite nova znanja, poleg tega pa lahko na predavanjih in izletih srečate ljudi, ki imajo podobne interese, kar poveča možnost, da boste med znanci dobili kakšnega novega prijatelja. Druga možnost je, da poiščete najbližji dnevni center za starejše, kamor se lahko odpravite tudi le na branje revij, partijo kart ali izmenjavo misli.

O še močnejšem občutku osebne izpolnitve, ki zelo zmanjša občutek osamljenosti, pričajo ljudje, ki delujejo kot prostovoljci pri kateri izmed humanitarnih organizacij. Najbolj znani organizaciji sta Slovenska filantropija in Prostovoljstvo, na spletnih straneh www.filantropija.org in www.prostovoljstvo.org pa boste našli področje, kjer bi lahko bili najbolj koristni tudi vi. Marsikdo, ki je osamljen, ima občutek, da bi pomoč potreboval sam, a skrivnost prostovoljstva je v tem, da ko pomagaš nekomu drugemu, sam prejmeš še več. Ali ni enako lepo, kadar nekomu darilo daste, kot kadar ga dobite? Ko nekomu polepšate dan, pa čeprav ste ga le poklicali po telefonu in ga vprašali, kako se počuti danes, se morda zdi, da ste naredili malo, pa ni tako. Deljenje tople besede, lepe misli, nasmeha, znanja ... ustvarja obojestranski občutek zadovoljstva. Nikoli ne veste, kje vas čaka nov prijatelj. Morda med tistimi, ki jim pomagate kot prostovoljec, morda pa med tistimi srčnimi ljudmi, ki so – enako kot vi – pripravljeni biti prostovoljec.

Ko smo sami

Lahko pa delujete tudi sami. Koga bi danes poklicali po telefonu, da bi mu povedali kaj lepega? Ali ste skuhali lonec jote, pa je je preveč za eno osebo? Malo je odnesite sosedu. Mogoče pa lahko ustanovite klub izmenjave »Lonček kuhaj« ... Imajo sosedje muco ali katero drugo domačo žival, za katero občasno potrebujejo varstvo? Domača žival vas bo razvedrila, obveznost pa bo le občasna. Gotovo poznate tudi koga, ki ne vidi več dobro, pa bi mu lahko na glas prebrali stran ali dve in mu s tem polepšali dan. Vzajemno glasno branje je lahko tudi način prijetnega druženja z dolgočasnimi ljudmi (tudi taki so med nami). Marsikje se sosedje dogovorijo za vsakodnevni skupni jutranji sprehod. To je prijetno in neobvezujoče druženje, saj med hojo lahko tudi molčite. Če pa opazite pri sebi, da raje molčite, namerno vsak dan izrecite nekaj prijaznih besed sosedi, prodajalki v trgovini, neznancem v dvigalu ... Tudi to odganja samoto.  

Če za praznike ostanete sami, lahko samoto presežete z urejanjem fotoalbuma, zapisovanjem spominov, pa čeprav le drobnih fragmentov, ali urejanjem spominske knjige. Tudi izdelovanje zaloge drobnih darilc in čestitk vas lahko razvedri. In še nekaj: ko med prazniki zunaj bliskajo rakete in pokajo petarde, ko vsi nakupujejo kot ponoreli in se zdi, da je vsakdo h komu povabljen, se ni težko počutiti osamljeno. V resnici pa je osamljenih veliko več ljudi, kot si mislimo. Prižgite si prijetno glasbo, ustvarite toplo svetlobo in nekaj dobrega za pod zob, pa boste ta večer v dobri družbi. Jutri je nov dan in z njim nova priložnost, da spoznate nekoga, ki je bil včeraj enako osamljen, kot ste (bili) vi.

Maja Črepinšek, fotografija: Shutterstock


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media