Prepiri med vnuki
Z VNUKI
Ni prijetno, kadar se vnuki med seboj sprejo. Če so poleg njihovi starši, je najbolje prepustiti ukrepanje njim. Kaj pa, kadar ste odgovorni vi?
Otroški prepiri izbruhnejo pogosto in nenadno. Povod je lahko kar koli, rdeča lego kocka, ki jo je vzel oni drugi, zadnji piškot, ki si ga nočeta deliti ... Otroci hitro vzkipijo, a na srečo spet hitro postanejo prijatelji. Če bi imeli več socialnih spretnosti in življenjskih izkušenj, do takih drobnih prepirov sploh ne bi prišlo. Toda otroci se šele učijo, kako se dogovarjati, kdaj vztrajati in kdaj popustiti. Prepiranje so učne ure, pri katerih se brusijo, zato ni modro takoj poseči v vsak prepir med vnuki. Dajmo jim čas, da poskusijo nesporazume urejati sami.
To pa še zdaleč ne pomeni, da se vedno naredimo gluhe. Ker otroci še ne obvladajo dobro svojih čustev, lahko njihov prepir hitro prerase v nepomembno besedno ravsanje. Ko se otroci razjezijo, lahko naredijo škodo drugemu in predmetom okoli sebe. Zato je bolje neopazno spremljati, kako se prepir razvija. Še posebno pozorni bodite, kadar sta otroka neenakih moči – telesnih ali duševnih. Vsak otrok si v prepiru želi zmagati, in da bi zmagal, lahko prekorači meje sprejemljivega vedenja. Vloga starih staršev pa je, da vnukom pomagajo prepoznati meje, ki jih morajo spoštovati tudi v prepiru. Vnuku mora biti jasno, da čeprav se prepira z bratom ali sestro, ne sme uporabiti fizične sile niti ne sme poškodovati njegove oziroma njene lastnine. In če reče kaj grdega, bo treba kasneje to popraviti, kar pa ne bo lahko. Neiskren »oprosti«, vržen nekam v zrak pod prisilo odraslih, ne bo zadosti.
Poseganje v prepir
Poseganje v prepir med vnuki ni nikoli enostavno. Vsak otrok si želi, da bi stopili na njegovo stran, ker on ima edini prav! Ko se bo umiril, bo v pogovoru morda spoznal, da je imel vsaj delno prav tudi njegov nasprotnik, a tega zagotovo ne zmore, dokler se prepira. Pogovor je v času, ko gorijo vroča čustva, nesmiseln. Zato je najbolje, da otroka, ki se prepirata, za nekaj časa ločite in poskrbite, da se umirita.
Vi pa medtem premislite, kaj je v ozadju prepira. Pogosto so to lakota, žeja, utrujenost, preveč ali premalo dejavnosti, pomanjkanje fizične aktivnosti, pomanjkanje spanca in nesproščenost, ker otrok ni doma. Prvi ukrep za pomirjanje malih prepirljivcev je, da otroka sedeta nekoliko narazen v miren prostor in v tišini popijeta mlačno pijačo, pojesta piškot ali sadež (banana dela čudeže). Posadite ju k sebi na kavč ali v gnezdo iz blazin, kjer med poslušanjem pravljice počivata. Če pa ocenite, da je izbruh nastal zaradi premalo fizične aktivnosti, je najbolje vzeti žogo in se odpraviti na bližnje igrišče. Prižiganje televizije ali ogledovanje vsebin na različnih elektronskih napravah pa za otroke ni najboljše, saj bliskanje z zaslona ne umirja delovanja otroških možganov.
Mogoče pa je tudi, da sta vnuka prepirljiva zaradi globljega vzroka. Morda ju mučijo notranje napetosti zaradi slabih odnosov med staršema, lahko je nekaj narobe v vrtcu ali šoli, morda med otrokoma že dalj časa tli ljubosumje, ki ni nikoli razrešeno. Kaj narediti? Kot stari starši imate omejene možnosti, vnuku v stiski pa bi vseeno radi pomagali. Če mislite, da je problem globlji, se o tem poskusite pogovoriti z otrokovimi starši, ko otroka ne bo poleg. Ni pa nujno, da bo vaš dobronamerni in modri nasvet dobro sprejet.
Dragocena učna ura
Če se prepiri med vnuki ponavljajo, je bolje nekaj časa preživljati čas le z enim vnukom naenkrat. Tako se bo vsak od vnukov lahko sprostil in umiril. Morda pa vam bo potem zmogel zaupati, kaj ga muči. Vnuku podarite največ, če ima občutek, da ima pri vas varen pristan, pa naj se zgodi kar koli, in da sprejemate tudi njegova »grda« čustva, kot so jeza, ljubosumje in zamera.
Poseben primer pa je, kadar se prepirata bratranca oziroma sestrični. Bodite zelo diplomatski, ker se lahko zamerite otrokovim staršem. Konča se z očitki, čigave otroke imate rajši. Kot da se vi ne bi zavedali, da je prav vsak vnuk edinstven in prav zato dragocen. Kot da ne bi imeli dovolj velikega srca za prav vsakega!
Prepirov med vnuki ni prijetno poslušati, a nikar ne pozabite, da so prav ti neprijetni trenutki lahko priložnost, da vnukom podarite dragoceno učno uro, kako se prepiramo zdravo in kako prepir tudi zaključimo in poravnamo. Ker smo družina in se imamo radi, čeprav se kdaj spremo. Kdo bi jim lahko to pokazal bolje kot vi, ki imate mnogo življenjskih izkušenj?
