Ustvarjanje bližine in zaupanja
Z VNUKI
Vnuku skuhamo najljubšo jed, kupimo mu darilo za rojstni dan, varujemo ga, vodimo na dejavnosti ... Zanj storimo marsikaj. Ampak še veliko pomembnejše kot oprijemljive koristi je, da znamo z njim ustvariti bližino in zaupanje. Brez bližine je vse drugo kot jed brez soli.
Po čem se vi sami najbolj spominjate svojih starih staršev? Morda je to spomin na starega očeta, ko vas je vzel s seboj v delavnico, da ste mu »pomagali« zlepiti razbito skodelico, ki ste jo razbili po nerodnosti, in vam je bilo zato zelo hudo. Ali pa spomin na staro mater, ki je pustila delo samo zato, da vas je vzela v naročje in vas potolažila, ko ste prijokali domov. V starejših letih se nam pogosto nepričakovano utrnejo spomini tudi na besede, ki so nam jih namenili stari starši, na nasvet, posebno misel, skupno skrivnost. Taki spomini so zakopani globoko v nas, kot da bi čakali, da v pravem trenutku ponovno oživijo. Takrat se zdi, kot da je nam ljub človek spet z nami. Ali ni to tisto, kar bi želeli predati svojemu vnuku?
Ustvarjanje bližine se zgodi, ko se poglobimo v otrokova čustva in se nanje ustrezno odzovemo. Ko ste vi davno nekoč razbili skodelico, ste se prestrašili. Verjetno ste občutili tudi krivdo, saj so vas prej stokrat opozorili, da »pazite«. Ko so vas stari starši ošteli, ker ste jo razbili, vas je zalil grenak občutek sramu. Morda so vas res najprej ošteli, a pomembno je, da so vam v naslednjem koraku dali možnost, da svojo napako popravite, saj ste lahko »pomagali« pri lepljenju. Olajšanje, ki ga vnuk čuti, ko dobi priložnost, da popravi svojo napako, je bistvenega pomena za ustvarjanje medsebojne bližine in zaupanja. Tisto, kar lahko kot stari starši storite za vnuka, je, da mu pomagate najti pot, kako lahko popravi svoje napake. Vnuk se tako uči, vi pa ustvarjate medsebojno bližino in zaupanje.
Ne sodite, ne obsojajte
Poglabljanje v otrokova čustva se vam je zgodilo tudi ob spominu, ko ste prijokali domov, stara mati pa je pustila svoje delo in vas vzela v naročje, dokler se niste pomirili. Prenesla je naval vaših čustev in vas poslušala. Pozorno poslušanje brez skakanja v besedo je zelo pomembno za ustvarjanje bližine in zaupanja. Izogibajte se podučevanju v smislu »ti bi moral«, »jaz bi mu pa rekla«, pokroviteljstvu ali celo očitkom »to se vedno zgodi tebi, ker ...«, čeprav menite, da bi vi sami situacijo zlahka razrešili. Predstavljajte si, da vam kaj takega reče najboljši prijatelj, ko mu zaupate svojo slabo izkušnjo. Verjetno mu drugič raje ne bi ničesar več zaupali. Bolje je, da vnuka samo pozorno poslušate in morda na koncu zastavite kakšno vprašanje, ki mu bo posredno pomagalo, da bo sam našel rešitev. Sliši se, kot da se izmikate pomoči, toda plačilo za vaš diplomatski odziv bo nadaljevanje zaupnega odnosa tudi v čas, ko bo vnuk že najstnik. Ker bo čutil, da ga ne sodite in ne obsojate, da ste njegov varni pristan, kamor se zateče med viharjem. Ko si opomore, pa se spet lahko vrne na morje z novimi močmi in novim viharjem naproti. Otroci morajo iskati dobre življenjske strategije. Sami jih morajo najti. Vsi smo že doživeli veselje in ponos, ko sam najdeš rešitev za težavo, ki se je odrasli niso domislili. Dajte vnuku priložnost, da to doživi tudi sam. Podarite mu moč svoje vere v njegove sposobnosti.
Kdaj pa naj mu potem tudi z besedami predate svoje življenjske izkušnje, znanje in modrost? Ob vseh drugih priložnostih. Najbolje je, da jih trosite v vsakdanjem življenju, ob tej in oni priložnosti, a v majhnih odmerkih. Otroci si najbolj zapomnijo tisto, kar so slišali v konkretni situaciji, in takrat ko so čutni in čustveni vtisi najmočnejši. Spomin na besede se pogosto poveže z nekim čutnim vtisom. Ko pečete jabolčni zavitek, naj vnuk na primer zapre oči, vi pa mu dajte povohati cimet. Šele nato mu povejte, kdaj ste cimet prvič spoznali, ko ste bili veliko starejši, kot je on, ker ga vaša mama v tistih letih ni mogla kupiti. To si bo zagotovo zapomnil. Ustvarjajte priložnosti, ko boste vnuku lahko predali svoje izkušnje in znanje. Vzemite ga s seboj po opravkih, ki jih s starši ne doživi, in mu takrat kaj povejte. Pojdite z njim nabirat gobe in ga naučite, kako užitno gobo prepozna, ali pa pogledat, ali na travniku že rastejo določena zelišča. Pokažite mu, kako pripravimo domačo skuto in skisamo mleko. Naj bo vaš prvi pomočnik pri drobnem hišnem popravilu. Skupna doživetja in skupno delo so za ustvarjanje bližine izredno pomembna. Dragoceni trenutki bližine se zgodijo, ko čas preživljamo skupaj.
Nikoli, ampak res nikoli, ne zlorabite vnukovega zaupanja tako, da bi o njegovih skrivnostih govorili s tretjo osebo. Niti z njegovimi starši, razen če gre za otrokovo varnost in zdravje. Če bi se s sosedo nasmejali njegovi prvi zaljubljenosti, nerodnim besedam, otročjemu vedenju ... bi zagotovo uničili zaupanje, ki ste ga gradili dolgo časa.
