Odprt arhiv za vse obiskovalce

Nega kože na soncu

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | maj '19

                                  

Nič ni lepšega kot sončen dan. Sončna svetloba izboljša razpoloženje in koristi zdravju, saj nas oskrbi z vitaminom D. Ko pa je sonca preveč, je treba kožo pred njim zaščititi.

Zdravniki že desetletja opozarjajo, da sončenje koži ne koristi in da porjavela koža ni zdrava. Še posebno nujna je zaščita, če smo se v preteklih desetletjih veliko sončili, ker se z leti poškodbe kopičijo. Pojavijo se lahko predrakava obolenja in različne vrste kožnega raka. Pa tudi če ostane koža zdrava, je zaradi izpostavljanja soncu videti bolj postarana, kot bi lahko bila.

Najboljša zaščita pred soncem je fizična: zadrževanje v senci, nošenje širokokrajnega pokrivala, sončnih očal in oblačil, ki prekrivajo čim več kože. Kožo dodatno zaščitimo še z dobro kremo za zaščito pred soncem, ki ima višji SPF-faktor. Ni pa vseeno, s katero, ker veliko krem za zaščito pred soncem vsebuje snovi, ki se jim je bolje izogniti: oksibenzon, octinoksat, homosalat, octisalat in octocrilen. Če niste prepričani, katero kremo izbrati, vprašajte za nasvet v lekarni, kjer vam bodo verjetno svetovali mineralno kremo, ki kožo ščiti s cinkovim ali titanovim oksidom.

Ali bi lahko sami izdelali domačo kremo za zaščito pred soncem? Načeloma lahko, vendar to ni priporočljivo. Prvič zato, ker imajo kreme, ki jih naredimo iz domačih sestavin, zaščitni faktor zelo nizek, v povprečju 4 do 6. Če bi jim primešali cinkov oksid, ki je močna zaščitna sestavina, bi kremo morali mešati kot izkušen kozmetični kemik, da bi dosegli zaščitni faktor 20, sicer se lahko zgodi, da bo le 2. Drugič – domače kreme niso odporne proti vodi in potenju. Morali bi si jih kar naprej nanašati, vmes pa jih hraniti v hladilniku. In tretjič – lahko se zgodi, da z domačo kremo učinek sončnih žarkov še okrepimo, ker nekatere sestavine spodbudijo nastanek opeklin.

Nega kože, izsušene od sonca in vetra

Lahko pa domače sestavine uporabite za nego kože, ki jo izsušita sonce in veter, da postane groba in neelastična. Neprijetno zateguje, srbi in skeli, videti je starejša. Možnosti, katere sestavine, katero naravno olje ali rastlinsko maslo izbrati, je več. Da ste našli prave, boste vedeli takrat, ko bo koža po nekaj dneh oživljena, mehkejša in bolj elastična.

Najprej poskusite z olivnim oljem. Nalijte ga v kozarček in postavite v hladilnik. Strdilo se bo v gosto kremo, ki jo je lažje nanašati in vtirati v kožo kot tekoče olje. Nato preizkusite še mandljevo olje, kokosovo olje in karitejevo maslo. Karitejevo maslo je idealno za nego zrele in suhe kože, saj vsebuje veliko nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin s trigliceridi, provitaminom A in vitaminom E. Kožo vlaži in ji vrača elastičnost, blaži vnetja kože in sončne opekline ter pomaga pri celjenju brazgotin. Deluje pa tudi blago protibakterijsko.

Doma si lahko pripravite tudi korenčkovo olje za nego kože. Korenje ostrgate, naribate in takoj prelijete s sončničnim, sezamovim ali mandljevim oljem. Prekrijte s prosojno folijo za živila in pustite stati 24 do 72 ur. Nato ga precedite in spravite v hladilnik, kjer se bo ohranilo približno pol leta. Korenčkovo olje bo kožo napelo, nahranilo, ji dalo zdrav, nekoliko temnejši pridih in jo nežno zaščitilo pred sončnimi žarki.

Blagodejen učinek korenčkovega olja na kožo podprite še s povečano dnevno porcijo korenja v prehrani. Korenje deluje kot antioksidant, vsebuje tudi vitamin A, ki kožo pomlajuje in ščiti pred poškodbami zaradi sonca »od znotraj«. Preprečuje prezgodnjo pigmentacijo, gube ter suho in neenakomerno polt. Iz naribanega korenja in žlice medu si lahko pripravite še masko za obraz, ki takoj poskrbi za videz mladostnejše kože.

Vneta koža v gubah

V vročini, ki spremlja sončne dni, se lahko vname koža v kožnih gubah. Ob večjih težavah se oglasite pri zdravniku, ker je mogoča glivična okužba, ki nezdravljena pripelje do razjed, preventivno pa si pomagajte s posipom, ki vpije odvečno vlago. Domači posip naredite iz petih žlic jedilnega škroba (ki se sicer dodaja moki pri peki) in petih žlic kozmetične gline. Za prijeten vonj lahko primešate malo cimeta ali nekaj kapljic sivkinega eteričnega olja. Pomešajte z leseno žlico in shranite v stekleno posodico. Kozmetično glino, ki je hkrati zdravilna, pridobivajo iz vulkanskega pepela, kupite pa ga v lekarnah ali specializiranih trgovinah. V kozmetiki ga uporabljajo, ker močno absorbira olja, nečistoče in toksine s površne kože in kožo očisti, osuši in hkrati pomirja.

Besedilo in fotografija: Maja Črepinšek


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media