Izlet naj bo priložnost za gibanje

Prosti čas | jun. '19

Prihaja čas, ko lepo vreme in dolgi dnevi vabijo na izlet. Ali bi povabili na izlet svojega vnuka? Nikamor daleč ni treba, ker spominov na najlepše izlete ne tvorijo le posebni kraji, ampak predvsem najboljša družba in najboljša doživetja.

Kam bi šli? Nekam blizu, kjer bo vnuk videl, izvedel in doživel nekaj, česar še ni. Lahko bi se odpravili po domačem kraju ali nekam v bližino peš ali s kolesi, da bi vnuku pokazali in povedali tisto, česar še ni slišal niti opazil. Odkrivanje novega je slast.
S predšolskim otrokom ali mlajšim šolarjem bi se lahko odpravili raziskat, kje je nekoč stal mlin, kam so še ne tako davno hodile ženske prat perilo, kje je bila stara šola, do katere so otroci pešačili, v kateri hiši je bila gostilna, kje je tekla stara cesta ... Prav presenetljivo je, kako malo današnji otroci vedo o svoji najbližji okolici, kraju, v katerem živijo, njegovi zgodovini in najbližjih naravnih posebnostih. Nemalokrat vedo več o drugih krajih kot o tistem, ki jim je najbliže.

Pomagajte si s krajevno zgodovino in starimi fotografijami svojega kraja, da bo vnuk kot pravi mladi raziskovalec odkrival, kaj vse se je s časom spremenilo. Veliko krajev ima svojo krajevno zgodovino v knjižni obliki ali na spletni strani. Pobrskajte po podatkih, poizvedite v knjižnici. V svojo pripoved na izletu vpletite tudi lastne spomine na nekdanje čase in spremembe, ki so se zgodile v času vašega življenja in življenja vaših staršev. Za vnuka je to dragocena dediščina, ki jo bo vzel s seboj kamor koli ga bo življenje zaneslo kasneje. Iz nje bo črpal moč in védenje, kdo je in od kod prihaja, ko bo to potreboval.  

Opazovanje in poslušanje

Z manjšim vnukom se lahko odpravite poiskat največje in najstarejše drevo v bližini doma, kakšno posebno rastlino ali pa skupaj preverite, ali so v bližnjem gozdu sledi živali. Jih ni? Potem mu na bližnjem travniku pokažite, kje stanujejo muren, poljske miši in krt. Vnaprej obnovite nekaj resničnih dejstev o drobnih živalih, ki jih utegnete opaziti, ker se otrokom novo znanje, ki ga pridobijo v povezavi s konkretnim doživetjem, odlično vtisne v spomin. V svojo malho pa spravite tudi kakšno pravljico, pesem, basen ali pripoved, ki govori o živalskih dogodivščinah, saj vnuku najbolj koristi kombinacija obojega – nizanje dejstev in razkošje domišljije. Predvsem pa ga naučite umetnosti opazovanja in poslušanja. Pokažite mu, kako naj prisluhne zvokom v naravi, ki se izgubijo, če nanje nismo pozorni. Ali sliši, da se oglašajo ptice, da šumi veter v vrhovih dreves, da potoček klokota, brbota in žubori? Bi znal te zvoke oponašati, bi jih lahko poimenoval z besedami? Osredotočeno poslušanje krepi vnukovo zmožnost splošnega osredotočenja, kar mu bo kasneje koristilo pri šolskem delu, zmožnost ponavljanja naravnih zvokov ostri njegov posluh, zmožnost ubesedenja pa mu daje moč, da se bo laže izrazil. Pomagajte mu, da vadi vse troje. 

Ne pozabite na hrano

Današnji otroci veliko časa mirujejo, sedijo v avtomobilih, pred napravami z zasloni, v šoli ..., kar je v nasprotju z njihovo naravno potrebo po gibanju, tekanju, skakanju in plezanju. Izlet naj bo zato priložnost za gibanje, ne le za pridobivanje novega znanja. Tudi zato je bolje, če se na izlet ne odpravimo z avtomobilom. Vnaprej predvidite, kje se boste na izletu ustavili, da bo imel vnuk priložnost skakati čez palico, prebroditi potoček, hoditi po podrtem deblu, splezati na nizko vejo, se vrteti okoli svoje osi ... Lahko pa bi se tudi igrali igre, kakršne ste se igrali nekoč vi sami, ko ste bili še otrok, zdaj pa jih otroci skoraj ne poznajo več. Na primer škarjice brusit', cigu migu, kozaklamf, klinčkanje, obroče lovit' ... Če ste jih pozabili, najdete več kot 130 »etnoloških« otroških iger v knjigi dr. Igorja Cvetka z naslovom Otroške igre na Slovenskem od A do Ž« (Celjska Mohorjeva družba, 2017).

In ne pozabite – nikoli nista hrana in pijača tako zelo slastni kot takrat, ko ju na izletu potegnemo iz nahrbtnika. Pripravite vnuku presenečenje in namesto sendviča prinesite s seboj pravo malo pojedino, piknik presenečenja s kockastim prtom in jedmi, ki jih ima najraje. Da gre ljubezen skozi želodec, je stara modrost. Naj se vnuku vaši skupni izleti tudi zato zapišejo med najlepše spomine!

Maja Črepinšek  


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media