Obraba sklepnega hrustanca

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro počutje | jun. '19

Obraba sklepnega hrustanca oziroma osteoartroza je najpogostejši vzrok za bolečino v sklepih v odrasli dobi. Na razvoj osteoartroze vplivajo genetski dejavniki, različni degenerativni procesi in preobremenjevanje sklepov. Obraba hrustanca običajno napreduje počasi, prvi simptomi pa se pojavijo že v zgodnji fazi. Gre predvsem za občasne bolečine, ki se razvijejo pri dolgotrajnem obremenjevanju prizadetega sklepa.

Pri osteoartrozi glavno začetno bolezensko dogajanje poteka na sklepnem hrustancu. S staranjem se sklepni hrustanec postopoma spreminja, prej gladka površina postaja neravna, lahko razpoka, v njem se nabira večja količina vode. Osteoartroza najpogosteje prizadene sklepe, ki so obremenjeni z lastno težo – kolki, kolena, hrbtenica. Glavni simptomi obrabe hrustanca so bolečina, težave pri gibanju in okorelost sklepov. Po pojavnosti je najpogostejša osteoartroza kolena.

Pri obrabi sklepnega hrustanca kolena je bolečina najintenzivnejša pri gibanju po neravnem terenu, med vzpenjanjem ali hojo navzdol, pri prehodu iz sedečega v stoječi položaj ali premiku iz daljšega vztrajanja telesa v enakem položaju. V mirovanju se bolečina pojavi le tedaj, ko je bolezen že precej napredovala. Pojavi se jutranja okorelost sklepa, ki praviloma ne traja dlje kot pol ure. Okorelost je mogoča tudi po daljšem sedenju in mirovanju. Sklep postane debelejši, postopoma slabše gibljiv, pri premikanju je tipno in včasih tudi slišno škripanje v sklepu (krepitacije). Bolečine v sklepu vplivajo na telesno nedejavnost, zaradi česar propadajo obsklepne mišice, kar le še poslabša stanje.

Zdravljenje osteoartroze

Za zdravljenje osteoartroze strokovnjaki priporočajo kombinacijo farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja. Nefarmakološka ukrepa sta zlasti zniževanje telesne teže pri ljudeh s prekomerno telesno težo ter izvedba primernih vadbenih programov. Na lajšanje simptomov pozitivno vpliva vadba v vodi, sicer pa priporočajo kombinacijo vaj za mišično moč, aerobnega treninga in vaj, ki so usmerjene v povečanje gibljivosti sklepov. Priporočljiva je redna hoja vsaj 30 minut na dan. Pri osebah, ki imajo napredovalo osteoartrozo kolka ali kolena, pa dostikrat hoja ni mogoča, saj povzroča hude bolečine. Zato so primernejše vaje v razbremenjenem položaju in krepitev mišic.

Glede na to, da proces propadanja hrustanca pri posamezniku sproža bolečino in okorelost sklepa, je farmakološko lajšanje simptomov usmerjeno v lajšanje bolečine in izboljšanje funkcionalnosti sklepa. Poleg analgetikov, tj. sredstev za lajšanje bolečin, strokovnjaki v prvem koraku svetujejo zdravila iz skupine počasi delujočih zdravil za zdravljenje osteoartroze, v katero uvrščajo tudi zdravila, ki vsebujejo glukozamin.

Kaj je glukozamin?

Glukozamin je aminosaharid (sladkor), ki je naravno prisoten v telesu in ima pomembno vlogo pri gradnji hrustanca. Ob pomanjkanju glukozamina se zmanjšata tvorba in obnavljanje hrustanca ter sklepne tekočine. Zdravilni pripravki in prehranska dopolnila z glukozaminom se med seboj razlikujejo po vsebnosti (koncentraciji), obliki ter obstojnosti glukozamina. Vsebnost glukozamina je višja v pripravkih, ki so registrirani kot zdravila. Visoka vsebnost pa ni edini dejavnik, ki zagotavlja dober učinek. Pomembna je tudi oblika glukozamina – če bo ta v pripravku v zelo topni obliki, se bo razgradil že v prebavilih in ne bo dosegel sklepa. Veliko prednost pred drugimi imajo zato sulfatne oblike s podaljšano obstojnostjo. Glukozaminski preparat, ki mu je s posebnim postopkom podaljšana obstojnost, ohrani visoko vsebnost glukozamina tudi na poti od prebavil do sklepne tekočine in v sklepu spodbudi sintezo hrustančnega matriksa ter zmanjša bolečino in druge simptome obrabljenega hrustanca. Pripravke, ki so registrirani kot zdravila in imajo podaljšano obstojnost glukozamina, zato priporočajo tudi smernice za zdravljenje osteoartroze, ker edini dokazano delujejo pri zdravljenju in celo preprečevanju osteoartroze kolena.

Maja Črepinšek, fotografija Shutterstock 


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media