Vitaminska abeceda
Starejše generacije, ki še pomnijo čase pomanjkanja ter slabe preskrbe z mesom, sadjem in zelenjavo, iz lastne izkušnje vedo, kako slabo vpliva pomanjkanje vitaminov na zdravje, počutje in videz. Vitamini so za zdravje in dobro delovanje organizma nujni.
V starejših letih, ko se spremenijo potrebe zaradi normalnega delovanja starejšega organizma, ko pogosteje uživamo zdravila in imamo več dolgotrajnih zdravstvenih tegob, je modro biti pozoren, ali zaužijemo dovolj vitaminov. Slabše splošno počutje, telesno in duševno, utrujenost, nezbranost, pomanjkanje pozornosti, upad kognitivnih sposobnosti, slabši vid, krhki nohti in lomljivi lasje, raskava koža, vnete oči, razpokani kotički ust, pogoste okužbe, neodpornost proti boleznim ... so lahko opozorila, da zaužijemo premalo določenih vitaminov. Če živite sami, bodite še posebno pozorni na uravnoteženo in vitaminsko bogato prehrano, saj je večja možnost, da je vaše prehranjevanje neredno, prehrana enolična, živila premalo sveža, hrana pa pogreta.
Vitamini sodelujejo pri številnih procesih v organizmu. Vplivajo na imunski sistem, delovanje možganov in živcev, sodelujejo pri obnavljanju kože in varujejo celice pred prostimi radikali. Če opazite pomanjkanje vitaminov, poskrbite za boljšo prehrano. Brez posveta z osebnim zdravnikom namreč ni modro poseči po široki ponudbi prehranskih vitaminskih dodatkov, ker lahko s preobremenjevanjem z vitamini škodimo organizmu. Še posebno z vitamini, ki so topni v maščobi (A, D, E in K) in se zato kopičijo v telesu, kar lahko privede do zastrupitve. Pri vodotopnih vitaminih (B in C) je ta možnost veliko manjša, saj odvečne količine izločimo z urinom. Posvet z zdravnikom je nujen tudi zato, ker je morda resnični vzrok za vaše težave začetek katere izmed bolezni.
Vitamin A
Vitamin A ima pomembno vlogo pri zagotavljanju dobrega vida, močnem imunskem sistemu in razvoju celic ter tkiv. Ščiti tudi pred določenimi vrstami raka. Vpliva na presnovo železa, prispeva k ohranjanju zdravih sluznic in ohranjanju zdrave kože.
Telo ga pridobiva iz različnih živil in ga shranjuje največ v jetrih pa tudi pljučih, dihalni sluznici, očeh ter želodčni in črevesni sluznici. Hrani ga lahko do enega leta. Prav zato je vitamin A strupen tako pri enkratnem prevelikem vnosu kot tudi ob pogostem preseganju priporočljivih vrednosti. Preveč pa ga lahko zaužijemo predvsem z različnimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo vitamin A. Če ga zaužijemo premalo, so simptomi lahko naslednji: večja dovzetnost za okužbe, suha in raskava koža, krhki lasje in nohti, suho očesno vnetje (kseroftalmija) in nočna slepota. Ob naštetih težavah je potreben posvet z zdravnikom.
Med živili so bogat vir vitamina A zlasti jetra, ledvice, polnomastni mlečni izdelki in mastne ribe ter zelena, rumena, oranžna in rdeča zelenjava in sadje. Priporočljivi so še paradižnik, ki je dozorel na soncu (in zrasel iz zemlje), špinača, ohrovt, brokoli, solata, stročji fižol, paprika in korenje. Najbolje je, da posegamo po živilih živalskega in rastlinskega izvora, ker vsako nekoliko drugače učinkuje na organizem.
Določenih oblik vitamina A, na primer retinola, v rastlinskih živilih ni, ker je vitamin A v njih v obliki provitaminov A, kot so betakaroten in drugi karotenoidi. Dobro je vedeti, da je izkoristek betakarotena iz zelenjave odvisen predvsem od načina priprave. Večina vitaminov je namreč občutljiva na toplotno obdelavo (kuhanje, pečenje), svetlobo, kisik in rezanje. Če zelenjavo režemo na manjše koščke, se izgubi več vitaminov. Zato sadje in zelenjavo hranimo v temnem prostoru, uživamo pa čim manj predelano in prekuhano ter čim bolj sveže pripravljeno. Posebnost pa je korenje, saj telo bolje izkoristi vitamin A iz njegovega soka ali na kratko pokuhanega korenja, kot če uživamo surovega. Še bolje je, da dodamo žličko hladno stisnjenega olivnega olja, maščoba namreč izboljša vsrkavanje vitaminov, topnih v maščobi, v telo.
