Bolj star, bolj živ
Od kod izvira odpor do staranja, se na začetku knjige, ki razbija številne mite o staranju, sprašuje Carl Honoré. Zakaj starost marsikdo enači z boleznijo, usihanjem moči, depresijo, demenco in osamljenostjo? Kot da bi bila to edina pot staranja, kot da ne bi med nami živeli ljudje, pri katerih ne pomislimo najprej na njihova leta, ampak jih preprosto občudujemo, ker so modri in življenjsko preizkušeni. Ni treba, da bi se pri miselni podobi staranja oprijeli najslabše možnosti.
Avtor se podaja na pot razkrivanja, od kod izvira odpor do staranja, zakaj podjetja nerada zaposlujejo ljudi po 40. letu, zakaj starejših obrazov ne vidimo na televiziji, kako je mogoče, da Mark Zuckerberg, mladi ustanovitelj družabnega omrežja Facebook, prostodušno izjavi, da so mlajši ljudje preprosto pametnejši. Staromrzništvo ni nič novega. Njegove korenine so globoke, segajo v začetke civilizacije, kar pa ne pomeni, da je upravičeno.
Namesto negativne podobe staranja bi morali pogosteje opaziti pozitivne strani. Staranje ne sme biti naš sovražnik. Kajti če gojimo predsodke do staranja, potem sovražimo in preziramo svoj prihodnji jaz, nas same, kakršni bomo v prihodnosti. Moderni svet počne prav to, ko z malikovanjem mladosti, hitre mode, popolnih teles, velike potrošnje, instant odnosov, najsodobnejše tehnologije … izriva starajoče se in starejše.
Carl Honoré napoveduje, da prihaja čas, ko bomo na staranje začeli gledati drugače. Upanje na izboljšanje mu daje dejstvo, da na naš pogled na staranje močno vpliva kultura, ta pa je nenehno razvijajoča se tvarina. Glasniki izboljšanja so tu, med nami. Predstavi številne ljudi, ki so pozitiven zgled staranja. Staranje je lahko prav tako polno kot prejšnja življenjska obdobja. Pozitivne zglede staranja najde na vsej zemeljski obli in v vseh kulturah, med revnimi in premožnimi, na vasi in v mestu, med ženskami in moškimi, med izobraženimi in neizobraženimi.
Povezani in aktivni
V iskanju tistega, kar življenje v starejših obdobjih naredi polno, sočno in osrečujoče, je avtor opravil številne pogovore s starejšimi ljudmi. Ugotavlja, da je na prvem mestu pomembno, da ostanemo povezani v skupnosti in ohranimo aktivno darovanje tistega, kar znamo in vemo. Deljenje, vpetost v socialne vezi in strast za delo, ki ga opravljamo, ter družba ljudi, ki jih imamo radi in nas imajo radi, nas ohranja pri življenju s polnimi pljuči do zadnjega diha. Ohranjanje pozitivnega pogleda na življenje, svet in staranje nam podaljšuje življenje za vrsto let – enako kot zdravo življenje in humor. Zmožnosti, da se nasmejimo in nasmejimo tudi druge, daje še posebno težo. Humor je začimba življenja! Tudi izjemne športne in intelektualne dosežke starejših ljudi opazi po vsem svetu, a zakaj bi jih iskali daleč. Slovenci smo ponosni na Leona Štuklja, Borisa Pahorja in Aleksandro Kornhauser, če naštejem le tri. Vsi ne moremo biti tako izjemni, prav vsi pa se lahko učimo in napredujemo tudi v starejših letih. Učenje je pomembno, ker nas opominja, da je treba na staranje gledati kot na odpiranje novih vrat, ne le kot na zapiranje vrat, opozarja Honoré. Pomembno je, da se ne pustimo odvrniti od učenja, če okolica meni, da je učenje novih spretnosti in védenj za mlajše, niti ne dovolimo, da bi nas odvrnil morebiten počasnejši napredek. Veliko modrejše se je osredotočiti na tisto, kar v danem trenutku zmoremo. In neutrudno iskati in deliti srečo zaradi svojih let in kljub svojim letom. Optimistična, navdihujoča knjiga Založbe Chiara predlaga konkretne spremembe, kako obogatiti naša vedno daljša življenja.
