Humana oskrba je sestavljena iz formalne in neformalne

feb. '20

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Evropske države so pred četrt stoletja skrbno pripravljale sodobni sistem integrirane dolgotrajne oskrbe in o njej sprejemale svoje zakone. Slovenijo ta odločilni korak za varno staranje čaka. Ob zaostanku je toliko pomembnejše, da bo zakon Slovenijo usmeril v human, finančno in kadrovsko vzdržen sistem oskrbe starostno opešanih, dolgotrajno bolnih in invalidnih ljudi. Eden izmed bistvenih pogojev za to je integracija neformalne oskrbe, ki jo opravljajo svojci, sosedje in prostovoljci, ter formalne oskrbe, ki jo opravljajo poklicne službe in ustanove. Glede tega je predlog zakona leta 2017 padel na izpitu. 

Neformalni oskrbovalci je naziv za ljudi, ki neslužbeno pomagajo opravljati nujna vsakdanja opravila človeku, ki jih ne zmore sam. Devetdeset odstotkov neformalnih oskrbovalcev je družinskih članov, preostalih 10 odstotkov so sosedje, prostovoljci, prijatelji in znanci. V politiki in stroki se uveljavlja pojem neformalni oskrbovalci, v nekaterih evropskih državah prevladuje naziv družinski oskrbovalci. Za družinske in druge neformalne oskrbovalce so se politika, znanost in stroke začele zanimati šele po letu 2000, ko je v prvo vrsto perečih nalog ob staranju prebivalstva stopilo vprašanje humane, finančno in kadrovsko vzdržne oskrbe.

Formalni oskrbovalci opravljajo oskrbovanje službeno. To delajo v domovih za stare ljudi, negovalnih bolnišnicah in rehabilitacijskih centrih, v hišah hospica in drugih ustanovah za dolgotrajno oskrbo ter v organizacijah, ki oskrbujejo in negujejo ljudi na njihovem domu.

Sodobni zakoni o dolgotrajni oskrbi povezujejo neformalni in formalni del oskrbe v komplementarno celoto. To je nujno, da lahko vsem državljanom zagotovijo oskrbo. Integracijo narekujejo naslednja dejstva:

  • Neformalni oskrbovalci oskrbujejo v evropskih državah 75 odstotkov ljudi, ki prejemajo redno pomoč pri vsakdanjih opravilih, formalni preostalih 25 odstotkov. Sistem oskrbe se brez delovanja neformalne sesuje v še tako bogati državi.
  • Neformalna oskrba zahaja v hude težave: veča se število ljudi, ki potrebujejo oskrbo, v družinah se manjša število članov, sposobnih za oskrbovanje, usiha sosedska pomoč, neformalni oskrbovalci nimajo znanja o starostnih motnjah in oskrbovanju.
  • Formalna oskrba prinaša iz industrijskega obdobja institucionalizirane oblike standardiziranih storitev, sistematično pa zanemarja oskrbovalni odnos in individualni osebni pristop, ki ju današnji človek zahteva tudi pri oskrbi.

Obe oskrbi se dopolnjujeta

Formalna in neformalna oskrba si nista ne konkurenca ne alternativa. Odlično se dopolnjujeta. Domača oskrba je ob strokovni pomoči patronažne sestre, fizioterapevta na domu ali nočni oskrbi dementnega svojca v ustanovi neprimerno boljša. Življenje v domu za stare ljudi dobi s sodelovanjem svojcev in prostovoljcev novo kakovost.

Integracija formalne in neformalne oskrbe rešuje slabosti ene in druge: formalne, ki teži k brezosebni institucionaliziranosti, in neformalne, ki je v nevarnosti, da dela pri oskrbi napake zaradi neznanja ali stresne zmedenosti. Vsaka od obeh vej oskrbe ima tudi svoje velike prednosti; formalni oskrbovalci imajo na primer znanje in so organizirani, neformalni osebno motivacijo, z oskrbovancem preživijo več časa. Sistemska integracija sestavi prednosti v komplementarno dopolnjevanje, slabosti enih in drugih pa se zmanjšajo. Uspešno se preseže institucionaliziranost ustanov, družinski in drugi neformalni oskrbovalci so razbremenjeni in čedalje bolj usposobljeni za oskrbovanje.

Pogoji za integracijo formalne in neformalne oskrbe so medsebojno poznavanje, učinkovito komuniciranje in naklonjeno sodelovanje. Ti mehanizmi morajo biti vgrajeni v zakon o dolgotrajni oskrbi. Predlog slovenskega zakona leta 2017 je glede tega padel na izpitu. Namesto da bi čim prej po nastanku odvisnosti od pomoči krepil neformalne vire družinskih oskrbovalcev s strokovnim znanjem in minimalno pomočjo, je z vstopnimi pragovi in alternativo, da lahko človek izbere ali eno ali drugo, integracijo onemogočal. Če bi bilo to sprejeto, bi se sistemsko zmanjševali finančna in kadrovska vzdržnost dolgotrajne oskrbe.

Evropski sistemi imajo dobre rešitve. Ob pešanju tradicionalne sosedske pomoči in družine ima na primer nemški zakon o dolgotrajni oskrbi v noveli iz leta 2008 učinkovito inovacijo: vključil je sistematično usposabljanje in organizirano sodelovanje prostovoljcev v oskrbovalnih programih, za 39 ur dela mesečno pa zagotovil 250 evrov nagrade.

Prof. dr. Jože Ramovš


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media