Na zdravstvena vprašanja odgovarja zdravnica internistka prim. Tatjana Erjavec

Dobro je vedeti | feb. '20

TEŽAVE S SPORAZUMEVANJEM

80-letna bralka živi sama z enako starim možem, njuna največja težava pa je sporazumevanje. Mož je naglušen in ima slušni aparat, ki ga uporablja le, ko gresta v družbo in ko pride kdo na obisk. Sicer pa so njuni pogovori na meji vpitja, televizijo in radio poslušata pri veliki glasnosti, kar jo zelo moti. Ker se pogosto ne razumeta, se vedno manj pogovarjata in vedno več pregovarjata. Sprašuje, kako naj rešita ta problem.

Ker imam sama težave s sluhom in kar nekaj izkušenj z uporabo slušnih aparatov, si slikovito predstavljam takšno življenje. Uporaba slušnih aparatov še zdaleč ni enostavna. Najprej je treba sprejeti dejstvo, da povrnitev sluha z njimi ni idealna in je potrebno veliko prilagajanja pri poslušanju, govoru in načinu pogovora z ljudmi, ki jih uporabljajo. Za to so potrebni čas, stalna uporaba obeh aparatov, potrpljenje uporabnika in tistih okoli njih. Seveda sta pomembni tudi kakovost in nastavitev aparatov pri strokovnjakih. Večina starejših, tudi zaradi finančne zmožnosti, uporablja najenostavnejše aparate, kjer je možnost nastavitev in odstranitve šumov manjša. Veliko jih tudi ne more hoditi na pogoste nastavitve aparatov, zato uporabo tudi opustijo. Morda je premalo praktičnih in razumljivih informacij, zakaj aparati piskajo, kdaj menjati baterije, kako jih čistiti, kar ob slabšem vidu tudi ni tako samoumevno. Vedeti moramo, da je pri starejših ljudeh včasih vzrok tudi v razumevanju sporočil, ne samo v slabem sluhu. O tem, da so slušni aparati potrebni, koristni in dragoceni pripomočki, ne bi izgubljala besed. Morda samo nekaj nasvetov, kako se pogovarjati s takim človekom. Ni pomembna glasnost, ampak jasnost. Obrnjeni proti človeku, ki ne sliši dobro, govorimo počasi in v kratkih stavkih ter ne na preveliki razdalji. Lahko si pomagamo tudi s ponazoritvijo, kaj želimo sporočiti. Če je ljudi več, naj govori z uporabnikom naenkrat samo eden. 

Ljudje s slušnimi aparati vsaj v začetku uporabe govorijo tiho, ker slišijo svoj glas preglasno, zato jim to povejmo. Piskanja ob nepravilno nameščenem aparatu lastnik ne sliši, zato ga obzirno opozorimo na to. In nikoli ne prekinemo pogovora z besedami, da nima smisla govoriti, ker tako nič ne sliši. To je prvi korak k neuporabi slušnih aparatov in umiku v samoto in tišino. Kar pa zadeva televizijo, so idealne slušalke, kjer je mogoča individualna prilagoditev jakosti zvoka, ne da bi s tem motili druge. 

 Tatjana Erjavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite jo v ponedeljek, 10. februarja, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media