Kako naj bi krajevne skupnosti uredile dolgotrajno oskrbo

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

apr. '20

V krajevni skupnosti današnje evropske države deluje vsaj petnajst v celoto povezanih programov, ki jo regulira sodobni zakon za dolgotrajno oskrbo. Ko se bo povprečen državljan zavedal, da obstajajo in delujejo, bo razvoj sistema za dolgotrajno oskrbo v Sloveniji začel dohitevati četrtstoletni zaostanek za evropskimi sosedami. Vsaka nova vlada nam to obljubi; da se bo uresničilo, moramo državljani, zlasti mi starejši, ta pomemben sodobni sistem poznati.

Naštejmo oskrbovalne programe v sodobni krajevni mreži integrirane dolgotrajne oskrbe.

Prilagajanje stanovanja za življenje v času pešanja moči, saj smo hiše in stanovanja gradili, kot da bomo večno mladi.

Preselitev v oskrbovano stanovanje, prilagojeno za starost, z zagotovljeno servisno pomočjo. Ta program ustreza ljudem z neprimernim stanovanjem za starost.

Servisna ponudba storitev na domu: dovoz obrokov hrane, pomoč pri različnih delih od čiščenja stanovanja in nakupov do košnje zelenice, frizer, pedikura, masaža ...; bielefeldski model v severni Nemčiji ima v ponudbi desetine storitev na domu.

Usposabljanje družinskih članov za sožitje s starim človekom, za njegovo oskrbovanje in nego. Ta program mora biti redno na voljo v vsakem kraju, da so neformalni oskrbovalci pravočasno pripravljeni na to nalogo. 

Krepitev sosedske in prostovoljske pomoči pri oskrbi. Tradicionalno sosedsko pomoč nadomešča sodobno prostovoljstvo. V noveli nemškega zakona o dolgotrajni oskrbi so leta 2008 uvedli sistematično usposabljanje, vodenje in nagrajevanje prostovoljcev v oskrbovalnih programih – za 39 ur in več oskrbe dobi mesečno iz javne blagajne nagrado 250 evrov.

Pomoč na daljavo z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Ta možnost se od rdečega gumba prek e-zdravstva in e-oskrbe razvija v čedalje boljšo oskrbovalno robotiko.

Razne oblike alternativnega skupinskega bivanja. Tega si organizirajo nekateri za cenejše, lažje in socialno kakovostnejše življenje ter za pravočasno načrtovanje takšne oskrbe, ki jo hočejo in zmorejo.

Patronažna zdravstvena nega na domu. Pri nas je bila in je deloma še danes dobro razvita, ljudje jo zelo cenijo.

Fizioterapija na domu. Odločilna je zlasti za rehabilitacijo po zlomih, kapi in daljši bolezni ter za svojce, da znajo lažje in bolje oskrbovati bolnega člana ter skrbeti za svoje zdravje in kondicijo.

Družinski zdravnik na domu, njegov obisk ljudje zelo cenijo 

Socialna oskrba (pomoč) na domu. Pri nas je je deležno trikrat manj ljudi, kolikor jih je nastanjenih v domovih, v Avstriji je obratno: trikrat več na domu.

Začasna oskrba ali začasna nastanitev za nekaj dni ali tednov je izjemno pomembna razbremenitev družinskih oskrbovalcev, zato ji rečejo tudi oskrba za oddih.

Dnevna oskrba v domu za stare ljudi. Če so družinski člani v službi in šoli, ta program prepreči odselitev v dom.

Nočna oskrba v domu za stare ljudi omogoči človeku z demenco, da ostaja s priletnim partnerjem čez dan doma, kjer se najbolje znajde.

Rehabilitacija po bolezni ali poškodbi: rehabilitacijske in negovalne bolnišnice, oddelki za rehabilitacijo v bolnišnicah in krajevni rehabilitacijski centri.

Sodoben krajevni dom za stare ljudi deluje kot matično središče celotne dolgotrajne oskrbe; je sredi kraja kakor šola, trgovine; po velikosti je ravno pravšnji za krajevne potrebe.

Nastanitev v oskrbniški družini je alternativa nastanitvi v domu, podobno kakor je nastanitev otroka v rejniški družini alternativa vzgojnemu zavodu.

Paliativna oskrba in hospic za pomoč v terminalnem obdobju življenja, pri spremljanju umirajočih in za pomoč svojcem pri žalovanju.

Krajevna mreža teh programov omogoča, da je star človek oskrbovan na svojem domu ali vsaj v domačem kraju, kjer je zakoreninjen. Obenem je učinkovita razbremenilna pomoč neformalnim oskrbovalcem. Ker so programi integrirani v celovito mrežo in delujejo v krajevnem okolju, se tak oskrbovalni sistem razvija humano, finančno in kadrovsko vzdržno.

Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media