Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

Dobro je vedeti | apr. '20

POSLOVANJE V KRIZNIH RAZMERAH

Manjšega obrtnika zanima, kakšne možnosti ima v teh kriznih časih, povezanih s koronavirusom, saj je promet upadel skorajda v celoti.

Delodajalec lahko v danem položaju zaposlenim poda odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Obvezen sestavni del tovrstne odpovedi sta tudi odpravnina in odpovedni rok, ki se dogovorno lahko skrajša na račun denarne odmere, oboje pa je odvisno od trajanja zaposlitve pri zadnjem delodajalcu. Ob tem je nujno preveriti morebitne varovane kategorije oseb, ki jim odpovedi iz poslovnih razlogov sploh ni mogoče podati ali pa le pod določenimi dodatnimi pogoji.

Ena izmed mogočih variant je vsekakor tudi začasna pisna napotitev delavcev na čakanje na delo doma, skladno s 138. členom ZDR-1, na podlagi katere delavcem pripada nadomestilo plače v višini 80 odstotkov njihove povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev. Za takšne delavce bo delodajalec pod določenimi pogoji Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov lahko uveljavljal delno povračilo izplačanih nadomestil plač.  

V dejavnostih, kjer narava dela to omogoča, je zelo smiselno razmisliti, da se zaposlenim omogoči delo od doma. V tem primeru delavcem pripadata plača (kot če bi delali v podjetju) in povračilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na delo in z dela.

Če imajo delavci pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v določenem referenčnem obdobju evidentiran presežek ur, naj ta višek v doglednem obdobju porabijo.

Tako kot ni dovoljeno enostransko jemanje dopusta, načeloma ni dovoljeno niti enostransko odrejanje dopusta, zato je najbolj smiselno, da se delodajalec in delavec dogovorita vsaj za izrabo sorazmernega dela letošnjega dopusta, v nasprotnem lahko to delodajalec zahteva prek načrta izrabe letnega dopusta, kar še posebej velja za morebiten neizrabljen lanski dopust.

Delodajalec se lahko z delavci poskuša dogovoriti za neplačan dopust, ki torej ne more biti enostransko odrejen. V tem primeru delavec ne dobi plače, delodajalec pa je dolžan plačati prispevke.

Primere, ko delavci ne delajo zaradi začasnega zaprtja šol in zaradi tega, ker določena podjetja ne smejo poslovati, je treba obravnavati kot primer višje sile, zato delavcem pripada polovica plačila, do katerega bi bili sicer upravičeni, če bi delali, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. 

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 8. aprila, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media