Ali za »mladce« odlok ne velja?   

Zaradi posebnih razmer je dostop do članka odprt za vse obiskovalce strani.

maj '20

Koronavirus nam je nevaren, ker je pokazal, kako silovito nas je življenje v moderni
 družbi odtujilo od zakonov narave. (Mojca Pišek, novinarka)

Sobota med korono. Ura je 8.30 in pred znano mesarijo se vije dolga kolona ljudi. Daljša je seveda prav zaradi medsebojne razdalje dveh metrov. Sega skoraj do bežigrajske gimnazije. Že bežen pogled pokaže povsem jasno sliko neupoštevanja vladnega odloka o ranljivih skupinah, ki smejo po nakupih le med 8. in 10. uro, po novem pa še uro pred zaprtjem. V vrsti je namreč ena četrtina popolnih mladcev, druga četrtina pa tudi še ni srečala Abrahama. Razmišljaš, ali skrivajo kakšno posebno invalidnost, ker pa so zlasti moški, zagotovo niso noseči. In potem obnavljaš, kaj si slišal v medijih. Ranljive skupine lahko gredo po nakupih zgolj in samo ob točno določenih urah. Pa še osebni dokument morajo imeti takrat s seboj.
Kaj pa drugi? Ali njim torej res ne zadošča preostalih vsaj sedem ur, torej dvakrat več, da se gnetejo v vrstah že zgodaj zjutraj? Ali ni ta odlok namenjen prav zaščiti starejših? Mislim, celo povsem prepričana sem, da je bil sprejet prav zato. Ali kdo to upošteva?
 Premišljujem pa seveda tudi, kako se počuti ženska, ki nikoli nikomur ni izdala starosti, zdaj pa mora osebno izkaznico kazati že vsakemu varnostniku, ki nato preverja, ali si je ni kar izposodila od mame ali starejše sestre. Videti je kar fit in ne bi ji dal tistih 67. Seveda je maska prav tako ovira pri preverjanju, ali gre res za isto osebo na dokumentu. Kako je torej z dostojanstvom?
 Zakaj pa v medijih nismo slišali odločnih besed: Vsi, ki ne spadajo med ranljive, NE SMEJO V TRGOVINO zjutraj in uro pred zaprtjem. In večkratne ponovitve tega navodila.

Pogled na sobotno vrsto pokaže še marsikaj. Mimo pribrzi mladenič in prijateljčku v vrsti mimogrede naroči še deset paketov čevapčičev. Pove, da ga bo počakal kar pri avtomobilu. Niti malo mu ni nerodno, da tik ob njem stoji zelo stara gospa. Če bi namreč stopil na konec vrste, bi čakal vsaj uro dlje. V rokah nervozno prestavlja mobi, preverja klice in sporočila. Tudi nekateri drugi so rahlo živčni, medtem ko starejši prav mirno stojijo in upajo, da vsaj kdo kmalu pride iz mesnice. Nekateri namreč prav težko stojijo. In stali bi krajši čas, če bi res imeli prednost.

Da, vsi odloki so taki, da jih narod zelo rad preizkuša in celo krši. Kako kaj izigrati, kam se prijaviti vsaj začasno, kako vse obiti ...

Res pa je, roko na srce, da recimo med Komendo in Mengšem, celo Kamnikom, Domžalami, Cerkljami, Trzinom in še katero bližnjo občino sploh ni pravih meja. In zakaj tja ne bi smeli? Recimo s kolesom. Pokaže se marsikatera neživljenjskost in potreba po premisleku. Ne gre namreč za obmorske ali druge turistične kraje, kjer bi se šli masovni turizem. Sicer pa je treba ravno v boju proti virusu vzdrževati kondicijo in dvigati odpornost. Doma malo težje.

Na preizkušnji je tudi solidarnost in očarani smo nad dobrimi idejami mnogih, ki mislijo resno in jim ne gre le zato, da javnost vidi njihovo belo usnjeno sedežno. Nekateri namreč za lastno promocijo naredijo prav vse in še več. Ima pa karantena tudi kakšno prednost. Končno imamo čas za stvari, s katerimi smo leta odlašali, celo v mestu lahko sedemo na balkon, saj kar ves teden vlada nedeljski mir, ptičice spet veselo pojejo in narava ne more verjeti, da se je to res zgodilo. Doživeli smo čas, ko se tudi bajno bogati bojijo zboleti in umreti, ko briljantov ne moreš kje kazati, ko lahko v prelepi obleki neseš tudi smeti in ko golf lahko igraš le povsem blizu doma, in ne v eksotičnih krajih, in še to le v zadnjem času.

Da, marsičesa nas je in nas bo še naučil ta mali in povsem nevidni virus. Spremenil bo marsikaj in tako kot vedno bom tudi tokrat najsrečnejša, ko bom objela (oprostite, vsaj v živo pozdravila vse tri vnuke) in s kom končno spila kavico. Kakšen luksuz, pa čeprav le v lokalčku pod blokom, kjer živim. Pojem sreče dobiva povsem nove dimenzije. In najbrž bo od zdaj res vse drugače. Je človeštvo morda potrebovalo prav to?


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media