Primere iz psihološke svetovalnice predstavlja Zdenka Peloz

svetovalka TA in spec. psihoterapevtka:
Zdenka Peloz

Dobro je vedeti | maj '20

MEJNA OSEBNOSTNA MOTNJA

Pomoč je poiskala hčerka našega naročnika. Stara je 37 let, visoko izobražena, občasno zaposlena, v nestabilnem razmerju s partnerjem in slabih odnosih z drugimi ljudmi. Rada bi si uredila družino, vendar se temu partner izogiba, češ da je preveč posesivna, da je hitro užaljena za vsako najmanjšo stvar, zato ima občutek, da ga razmerje duši. Večkrat mu je že zagrozila s samomorom, če bi jo zapustil. Velikokrat jo popade zelo močna jeza, ki jo stežka ukroti. Rada bi našla notranji mir in se bolje počutila v svoji koži.

Ljudje z mejno osebnostno motnjo imajo v zgodnjem otroštvu pogosto travmatične izkušnje, čemur sledijo nizka samopodoba, občutek izpraznjenosti, nemir in impulzivno vedenje. To se kaže zlasti v njihovih nestabilnih in kratkotrajnih partnerskih zvezah, v katerih se strastna zaljubljenost hitro menja z občutkom izdanosti in zavrženosti. Zaradi strahu pred zapuščenostjo se takšne osebe oklepajo nekoga, ki bi jim dajal brezpogojno toplino in poskrbel zanje, nosil pa tudi vso odgovornost. Žal pa pogosto ne ločijo med resničnostjo in fantazijo, zato so sumničave in nezaupljive. Nagnjene so k temu, da sledijo principu »vse ali nič«. Temu primerna je tudi njihova učinkovitost v službah. 

Ljudje s to motnjo so pogosto napeti in nagnjeni k čustvenim izbruhom, ki se lahko stopnjujejo do samopoškodbenega vedenja (rezanje ali žganje kože, striženje las …). S takšnim vedenjem se namreč pomirijo in uravnotežijo. Osebe pridejo na terapijo običajno zaradi občutkov bojazni, izgubljenosti, nemoči in potrtosti, najpogosteje zaradi konfliktov z bližnjimi.

V psihoterapevtski obravnavi je zelo pomembno postaviti natančno opredeljen okvir dela in popolnoma razjasniti vloge terapevta in stranke. Pri postavljanju ciljev se je treba osredotočiti na zmanjšanje simptomatike, doseganje napredka v odnosih, razjasniti, kaj oseba lahko naredi v kriznih situacijah, in določiti načine, kako se iz njih reševati. Stranko v procesu psihoterapije spodbujamo, da razmišlja o sebi (samozavedanje), torej da odkriva svoje vzorce mišljenja in čustvovanja in tako pridobiva vpogled v svoje zavedne in nezavedne vsebine. Izjemno zdravilna pa sta tudi odnos med sodelujočima in vzpostavljeno zaupanje.


Vaši komentarji


© 2020 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media