Slike dopolnijo podobo prostora
Včasih ima ena sama slika na steni močan učinek, ki bi se v množici slik izgubil.
Potem ko je prostor na novo opremljen ali prenovljen, morda temeljiteje pospravljen, je na vrsti dekoriranje. Temu ne moremo reči le krašenje, ampak je lahko dopolnitev opreme, da bi dosegli celovit in zadovoljiv učinek v prostoru. Več pozornosti pa moramo nameniti obešanju slik na stene.
Pri ureditvi uporabimo razne drobne predmete, blazine, odeje, večje sveče, steklene posode, v katere lahko damo pesek, kamne, storže, torej kar koli, kar nam je zanimivo in se sklada s podobo prostora. Te predmete namreč najlažje zamenjamo in spremenimo, kadar želimo osvežiti podobo prostora tako glede na letni čas kot tudi na naše počutje in želje. Pozimi so bolj dobrodošle tople in živahne barve, poleti pa hladnejše.
Zdi se, da nam največ težav povzročajo slike, ker ne vemo, kako in kam jih obesiti. Zlasti smo v zadregi po prenovi, ko smo zamenjali barve v prostoru, premestili ali zamenjali opremo. Napaka, ki jo pogosto delamo, je, da slike združujemo po napačnih kriterijih. Namesto da bi upoštevali tako slog in tehniko, barve v sliki ter obliko in videz okvirja, so slike na steni morda skupaj glede na to, kako so prihajale v hišo, ker so tam vedno bile. Tako sta na steni pravi kalejdoskop in mešanica slogov in motivov, ki nekako ne spadajo skupaj, pa ne vemo čisto, kako bi to rešili. Včasih se tudi sentimentalno oklepamo kakšne slike, ker smo jo dobili v dar, pa ni nič posebnega ali pa ne sodi v skupino.
Iz papirja izrezane kopije slik pritrdimo začasno na steno, da dobimo vtis, kako bo videti skupina.
Zmotno je prepričanje, da moramo zapolniti vso steno s slikami, da jih torej obešamo tja, kjer je prostor oziroma dokler ga je kaj ostalo. Pri obešanju slik moramo ravnati nasprotno, torej kot bi ustvarjali dobro slikarsko kompozicijo. Če nimamo prirojenega občutka, kdaj je v gruči dovolj predmetov in kako jih postaviti, da bo skupina izžarevala harmoničen videz, si lahko pomagamo po domače. Iz papirja izrežemo pravokotnike, ki so veliki kot naše slike. Potem jih razvrščamo po tleh, dokler nismo zadovoljni. Takrat na papirje položimo prave slike in pogledamo, ali smo z rezultatom zadovoljni, sicer postopek ponovimo. Zdaj namreč vidimo še prave slike z njihovim slogom, barvami, motivi in bolj ali manj posrečenimi ali celo zastarelimi okvirji. Morda bo treba kakšen okvir tudi zamenjati. Ko smo z razporeditvijo na tleh zadovoljni, pustimo slike na tleh, na steno pa z lepilnim trakom ali bucikami pritrdimo papirnate modele. Označimo robove ali sredino, odstranimo papir in se lotimo pritrjevanja pravih slik. Zdi se, kot da je to mali projekt, a je vredno truda.
Zamenjajmo okvir, ne slike
Poglejmo, kaj še lahko storimo s starimi okvirji. Sivi mavčni okvirji iz šestdesetih let res nimajo posebne estetske vrednosti, zato slike nesemo k mojstru, ki naj okvirje zamenja z lepšimi. Lahko vam iz izkušenj predlaga novega, vendar se boste verjetno lažje odločili sami, ker poznate druge slike in ureditev prostora. Tudi slikarji včasih dolgo izbirajo okvir, ker je pomemben del ustvarjenega dela. Paspartu (fr. passe-partout) je papir ali karton, ki ga uporabijo kot širok okvir okrog slike in sega do trdega okvirja. Slika je običajno pod steklom, kartonski paspartu pa preprečuje, da bi se dotikalo občutljive slike. Paspartu tudi bolje osredotoči opazovalčev pogled na motiv ter obenem z barvo obrobe dopolni videz slike in nam daje izhodišče za izbiro barv v prostoru.
Pri obešanju slik se držimo izbranega pravila razporeditve.
Pri ustvarjanju harmonije v kompoziciji enako težo nosita tako prazen kot zapolnjen prostor. To pomeni, da pri pravilno obešenih slikah potrebujemo zraven gruče slik še primerno velike prazne stene, da se lahko s pogledom osredotočimo na želene slike. Če pa želimo poudariti le eno sliko, naj bo ta odmaknjena od skupine, morda še posebej osvetljena. Slik tako ne obešajmo po pravilu zapolnjevanja prostora do zadnje pičice. Zamislimo si navidezno črto ali križ na steni, okrog katerega bomo obešali slike.
Umetniške slike lahko postavljamo tudi na police ali nižjo omaro in jih naslonimo na steno, zraven pa postavimo še druge zanimive dekorativne predmete, spet bolje v skupinah. Tudi pri vazah in keramiki pazimo na odmike in nekaj praznega prostora na polici. V vazi so lahko gole veje, ki jih okrasimo z lučkami ali pustimo take, kot so. Zanimiva je ogromna steklena skleda, v katero do vrha naložimo storže ali drugo suho okrasje, lep je lahko tudi zelen mah.
Povezovanje barv je pomembno za bolj celovit in harmoničen videz.
Z vsemi dodatki, ki jih dajemo na stene, police, vnašamo dodatne barve v prostor, ki se z drugimi barvami povežejo v harmonično celoto. Če imamo na kavču na primer zelene blazine, bo zelen mah v skledi ti dve barvi povezal. Osnovne barve v prostoru pa naj bodo umirjene in nevtralne. To lahko naredimo v prostoru z eno ali največ dvema dodatnima barvama, sicer je učinek nasproten in prostor bo deloval kičasto in zmedeno. Na steno lahko v smiselne skupine obešamo tudi drugačne predmete; zanimive ali starinske prazne okvirje, otroške risbe v enakih okvirjih, stare razglednice in tudi krožnike ali slamnike. Skratka vse, kar si zaželimo in nam pove zanimivo zgodbo ali nas spominja na neke druge čase.
