Ali smo res že pozabili?
Z VNUKI
Ko opazujemo vnuke, kako iz dojenčkov rasejo v šolarje, se spominjamo svojih otrok. Ko bi takrat vedeli, kako hitro zrasejo ... In nato vnukovim staršem rečemo, »uživaj vsak dan«, ko potožijo, da so spet prebedeli noč ob otroški posteljici. Nasvet je sicer dobronameren, toda ali nismo marsičesa o starševstvu pozabili? Na primer, kako naporno je bilo.
Prav je, da ohranimo le najlepše spomine, toda včasih je dobro pobrskati tudi za pozabljenimi, ker nam to omogoča, da smo boljši, modrejši stari starši. Kaj vse smo o starševstvu pozabili?
Vedno zamujajo! Za zamudo mladih staršev zelo verjetno ni kriva nemarnost staršev, zamujanje pa tudi ne kaže namerno nespoštljivega odnosa. Veliko verjetnejši razlog za zamudo so otroci. Oditi od doma z dojenčkom ali malčkom, tudi šolarjem, kaj šele najstnikom, je svojevrsten podvig. Dojenčku je treba ravno takrat, ko bi morali oditi, nujno zamenjati pleničko. Malčki v najmanj primernem trenutku nikakor nočejo obleči bundice, čeprav je zunaj ledeno. Šolarja ni mogoče priklicati iz igre. Najstniki dolgo ne pridejo iz kopalnice. Zato nikar ne glejte očitajoče vnukovih staršev, ko se mlada družina končno prikaže na vašem pragu. Raje že vnaprej njihovemu prihodu prištejte pol ure časa, ko pridejo, pa jih prijazno pozdravite.
Starševstvo je naporno. »Lepo« in »naporno« gresta pri starševstvu z roko v roki. Pri najmanjših otrocih starše pesti kronično pomanjkanje spanca, kasneje je naporna nenehna pozornost na otroka, ko otrok postane šolar, pa šolske obveznosti in popoldanske vožnje na dejavnosti. Stres pri starših ne popusti, spremenijo se le starševske naloge. Z leti na to, kako naporno je bilo, ko so bili otroci še nesamostojni, pozabimo. Zdi se nam, da bi lahko starši za vnuka storili več, in če kdaj takšno mnenje izrečemo, starše prizadenemo. Ne solite jim pameti, da bi morali narediti to ali ono z otrokom, raje jih poskusite razbremeniti pri vsakdanjih opravilih. Pomagajte jim nositi del bremena. Na primer odpeljite vnuka na sprehod z vozičkom, da mladi starši za pol urice zadremajo. Pojdite z vnukom na otroško igrišče. Naj pri vas kdaj pa kdaj prespi, da bodo starši imeli miren večer zase. Korist bo dvojna, ker boste imeli medtem vi vnuka zase.
Starši imajo pogosto občutek krivde. Občutek krivde, da nečesa nisi naredil za otroka ali da nisi naredil dovolj dobro, je stalna spremljevalka starševstva. Če otrok pade in ima grdo buško na čelu, nikar ne pripomnite nečesa kot, »saj sem ti rekel«, »kaj si pa mislila« in »ali mu ne znaš reči NE«. Starševstvo marsikdaj zahteva hipne odločitve, ki jih moramo sprejeti medtem, ko kuhamo ali vozimo avtomobil. V takšnih okoliščinah naredimo tudi kakšno napako. Zato raje mladim staršem povejte, da ste tudi sami kdaj naredili podobno napako. Ali pa kdaj recite: »Tudi jaz bi storila enako na tvojem mestu.« Pokažite empatijo, odvzemite jim del bremena krivde.
Ne sodite jih. Mladi starši se morajo kar naprej srečujejo z ljudmi, ki jih opazujejo, sodijo in mislijo, da jim morajo to tudi povedati. V trgovini od neznancev slišijo, kaj bi bilo vzgojno za malega cepetavca. Sosedje hočejo vedeti, čemu je dojenček spet ponoči jokal. Starše sodijo vzgojiteljice, učiteljice in seveda prijatelji s komentarji na družabnih medijih. Bodite vi modrejši. Raje dajte vnukovim staršem priznanje za vse tisto, kar vidite pozitivnega. Ne pozabite, da so vaši otroci in njihovi partnerji odrasle osebe, tako kot ste vi. Če jim solite pamet zaradi napak, se postavljate višje od njih, to pa ne krepi iskrenih dobrih odnosov med generacijami v družini. Vsi kdaj pa kdaj potrebujemo pohvalo in spodbudo.
Česa ga učiš! Vsi starši se trudijo, da bi otroka opremili za samostojno življenje z izkušnjami in znanji, ki mu bodo koristili. Če se vam zdi, da vašega vnuka učijo nekoristnih stvari, raje ničesar ne pripomnite. Sodobni svet se spreminja zelo hitro, in kdo ve kaj bo koristno tedaj, ko bo odrasel. Vi pa se v tistem, česar učite vnuka vi sami, osredotočite na bistveno, na trajno, kar ima vrednost zlata in mu bo zagotovo koristilo vse življenje: na optimizem, poštenje, veselje do vsega, kar počne, srčnost in širjenje dobrega. Najbolje s svojim zgledom!
