Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | jun. '21

LANSKI DOPUST IN REGRES

Bralkin sin, ki dela v manjšem podjetju, je bil nekaj časa na interventnem čakanju na delo, nato je delal s polovičnim delovnim časom in šele zadnji mesec dela spet normalno. Ostalo mu je kar nekaj lanskega letnega dopusta, zato ga zanima, ali ga lahko izkoristi tudi po 1. juliju in ali bo kljub poslovnim težavam delodajalca upravičen, da do tega datuma prejme regres.

Na podlagi tretjega odstavka 162. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) mora delavec dva tedna letnega dopusta izkoristiti v tekočem letu, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem najkasneje do 30. junija naslednje leto.

Po določbi četrtega odstavka 162. člena je mogoč prenos celotnega letnega dopusta iz leta 2020 v leto 2021 do konca leta, če je bil razlog za neizrabo v odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka.

Na podlagi drugega odstavka 54. člena »interventnega zakona PKP 7« lahko delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem koronavirusa, ali zaradi posledic epidemije covida-19, ni mogel izkoristiti dela dopusta za leto 2020, neizkoriščen letni dopust za leto 2020 izkoristi do konca leta 2021, toda to velja le za preostanek dopusta nad dvema delovnima tednoma. Če delavec nima teh opravičljivih razlogov, mu torej neizkoriščen letni dopust propade.

Kljub morebitnemu obstoju »opravičljivih PKP-razlogov« pri delodajalcu delavcu propade dopust v obsegu dveh tednov, če ga ni v letu 2020 sploh nič izkoristil ali ga je izkoristil manj kot dva tedna, razen v primerih iz četrtega odstavka 162. člena.

Načeloma to velja tudi za zasebni sektor, torej ne velja le za zdravstvene delavce, delavce v upokojenskih domovih ipd. iz javnega sektorja.

Kljub navedenim zakonskim časovnim omejitvam pa delodajalec še vedno lahko odobri koriščenje dopusta tudi mimo teh omejitev, čeprav tega ni dolžan.

Presečni datum 1. julij je pomemben tudi za izplačilo regresa, saj ZDR-1 določa, da mora biti najkasneje do tega dne izplačan, in sicer najmanj v višini minimalne plače. Zakon sicer pri nelikvidnih delodajalcih dopušča zamik izplačila najkasneje do 1. novembra, toda le pod pogojem, da je to predvideno v panožni kolektivni pogodbi. Znano je, da delodajalske asociacije od države pričakujejo, da jim zaradi navedenih težav zaradi covida-19 omogoči zakonski odlog plačila ali da del te obveznosti prevzame država, toda ob pisanju tega članka do takih zakonskih rešitev še ni prišlo. Še posebej bi bilo to korektno v dejavnostih, za katere je država omejila ali celo prepovedala poslovanje.

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 9. junija, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.             


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media