PRILOGA Bogata tradicija slovenskega čebelarstva
Čebelarski muzej v Radovljici, ki domuje v baročni graščini v starem delu mesta, predstavlja bogato tradicijo slovenskega čebelarstva, te edinstvene kulturne dediščine pri nas. Največje bogastvo muzeja je izjemna zbirka poslikanih panjskih končnic, ki predstavljajo nepogrešljiv del ljudske umetnosti na Slovenskem.
Ljubezen do čebel ima na Slovenskem dolgo tradicijo. Na svetu težko najdemo deželo z naravno in kulturno dediščino, tako prepleteno s čebelarstvom, kot je naša. Posebna skrb za čebele je v preteklosti narekovala nastanek čebelnjakov, ki jih zdaj najdemo v skoraj vsaki slovenski vasi. Čebelnjaki so varno zavetje za posebno vrsto medonosne čebele – kranjske čebele ali kranjske sivke (lat. Apis mellifera carnica ), slovenske avtohtone vrste čebel, ki je del slovenske naravne dediščine.
Prikazan je samo večji odlomek članka. Ogled celotnih člankov je na voljo naročnikom, ki se za ogled članka v celoti lahko prijavijo tu.
Za prijavo potrebujete naročniško številko in PIN. Če ste naročnik, lahko za pridobitev številke PIN pošljete svoje podatke (ime, naslov, naročniška številka) na e-naslov evzajemnost@vzajemnost.si.
Če niste naročnik, se lahko naročite tu.
Dobrega izdelka za nekaj evrov ni
Po podatkih Statističnega urada RS so se cene življenjskih potrebščin julija na letni ravni v povprečju zvišale za 11 odstotkov, junija za 10,4 odstotka. Pravzaprav vsa Evropa beleži rekordno inflacijo, napovedi za jesen pa so še bolj črne. Vendar je tovrstne napovedi treba preveriti in se obnašati racionalno, meni agrarni ekonomist prof. dr. Aleš Kuhar, izredni profesor na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Problematične niso samo visoke cene, tudi v (pre)nizkih cenah se skrivajo triki.Celiakija pri starejših
Celiakija je sistemska imunsko povzročena bolezen, ki nastane zaradi preobčutljivosti na gluten. Običajno se začne v zgodnjem otroštvu, vendar se lahko pojavi tudi kadarkoli kasneje. Če je ne zdravimo, vodi v zaplete, tudi resne. Žal je v starosti pogosto neprepoznana, čeprav jo je mogoče hitro odkriti že s pregledom kapljice krvi iz prsta.Krompir – živilo, ki ga premalo cenimo
Krompir je pred 300 leti Evropo rešil lakote. Če drugega ne, smo si to šolarji zapomnili iz zgodovine in prav zaradi krompirja tudi nekdanjo cesarico Marijo Terezijo. Ona je namreč odločno razširila krompir po vseh deželah habsburškega cesarstva, kamor je sodilo tudi ozemlje današnje Slovenije.Za nami je težko poletje. Po vsej Evropi so divjali požari, največjega do zdaj smo doživeli tudi pri nas. Škoda bi bila še večja, če se z ognjenimi zublji ne bi tako požrtvovalno in srčno borili številni gasilci in prostovoljci. Požgana območja bodo potrebovala leta, da si bodo spet opomogla. Suša pa je vzela davek tudi na poljih, svoje je dodala še vojna v Ukrajini in cene hrane ter energentov pognala v nebo. Tako kot v vsaki krizi zagotovo k podražitvam veliko prispevajo špekulacije.
Kaj lahko stori mali človek? Ne moremo se bosti z vsem svetom, spremenimo pa lahko svoja ravnanja in poskušamo vplivati na svet okrog nas. Poskrbimo za večjo samooskrbo, pridelajmo svojo zelenjavo, ki je bolj zdrava in tudi cenejša. Tisti, ki so spomladi sejali in sadili, imajo zdaj veliko dela s shranjevanjem pridelkov. Pozimi bodo prišli še kako prav. Ponekod po svetu se načrtno lotevajo boja proti lakoti, kot na primer v Riu de Janeiru, brazilskem milijonskem mestu, kjer bodo zgradili več kilometrov dolgo skupno gredo, ki bo povezovala najrevnejše mestne četrti. Ljudje si bodo lahko sami pridelali zelenjavo, zaposlili bodo mlade in povezali skupnost. Kitajski pregovor pravi, da moraš človeka naučiti loviti ribo. Če mu jo le daš, nisi rešil problema.
-
Fotogalerije
Starost je nekaj dobrega, je privilegij
27. september 2022 V Cankarjevem domu v Ljubljani...Prvi dan medgeneracijskega druženja
23. maj 2022 Po dveh letih premora so se...Začel se je jubilejni, že 20. F3ŽO
29. september 2021 Po letu premora zaradi epidemije...Na otoku Gozo še največ zelenja
10. april 2020Radoživa in pisana Malta
9. april 2020 Tik preden nam je koronavirus... 
-
Član kluba Vzajemnost je vsak naročnik revije, ki dobi kartico s svojim imenom in naročniško številko.
Več » -
Kdaj v pokoj in kaj je dobro upoštevati?
Decembra višje pokojnine za 2 odstotka
Sprejete rešitve ne rušijo sistema, pomenijo pa dvig najnižje pokojnine
Z odnosom do ostarelih svojcev dajemo zgled otrokom
Usklajevanje pokojnin je namenjeno ohranjanju njihove vrednosti
Kristina Modic in prof. dr. Samo Zver prejemnika nagrade Državljan Evrope
© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42
Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS
▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre
revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media