Kdo nas bo oskrboval?

jul. '21

DOLGOTRAJNA OSKRBA V SLOVENIJI

Slovenska vlada usklajuje Zakon o dolgotrajni oskrbi pred parlamentarno obravnavo. Njegov predlog, ki je bil jeseni v javni razpravi, ima največ sodobnih rešitev od vseh, ki so jih vlade pripravile v dveh desetletjih. Za njegovo izvajanje sta zagotovljena proračunski in evropski denar za naslednja tri leta do novega zavarovanja. Njegova najšibkejša točka je oklevanje, da bi preusmeril dolgotrajno oskrbo v pristojnost občin, kamor spada enako kot vrtci, komunala in druge osnovne potrebe občanov. Od tega, koliko bo rešena ta in še nekatere šibke točke zakonskega predloga, je odvisno reševanje najbolj perečega problema današnje in jutrišnje oskrbe – kakovosten kader.

Kdo danes oskrbuje starostno onemogle in bolne ljudi? Koliko je ljudi, ki se ne morejo brez pomoči drugega gibati, obleči, jesti, umiti, navezati vsakdanji stik z ljudmi …? Kako oskrbovati človeka, da bosta pri tem on in oskrbovalec krepila svoje človeško dostojanstvo?

Odgovore na ta vprašanja je treba poznati. Vsak Evropejec ima povprečno na deset let nekoga od bližnjih odvisnega od oskrbe. Kakor poznamo cene avtomobilov in njihovega vzdrževanja, da avto nabavimo in zanj prav skrbimo, potrebujemo tudi informacije in znanje o oskrbovanju, saj je za nas upokojence srečanje z lastno potrebo po oskrbi v prihodnje vsaj tako verjetno kot nakup avtomobila.

Imeti moramo informacije o današnjem stanju in razvojnem trendu oskrbovanja. Danes potrebuje oskrbo vsak petindvajseti Slovenec. Natančneje: odstotek celotnega prebivalstva oskrbujejo v domovih za stare ljudi in tri odstotke doma. Ker je naša povojna generacija številnejša od prejšnjih in poznejših, se bo v prihodnjih letih delež nad 85 let starih ljudi potrojil; v tej starosti pa večina potrebuje več ali manj oskrbovalne pomoči. Oskrbo bo potrebovalo vsaj dvakrat več ljudi kot danes. Da bo za vsakogar finančno dostopna in za državo vzdržna, razvijajo evropske države po letu 1990 sodobni sistem integrirane dolgotrajne oskrbe. Njihove izkušnje kažejo, kdo nas bo oskrboval in kakšna bo oskrba.

Tudi glede tega nekaj pove primerjava z avtomobilom: prihajajo električni, čedalje bolj avtomatizirani in cenejši avtomobili, dosedanji in prihodnji pa služijo človeku. Razvoj oskrbe kaže, da nas bodo tudi v prihodnje oskrbovali predvsem domači družinski in drugi neformalni oskrbovalci, poklicni oskrbovalci na domu in v ustanovah ter da bosta neosebne storitve prevzemali avtomatizirana e-oskrba na daljavo in robotska pomoč oskrbovancu.

Domači oskrbovalci

Če danes v Evropi večino oskrbe opravljajo domači in drugi neformalni oskrbovalci in je tudi za tisto četrtino oskrbe v ustanovah težko dobiti kakovostne poklicne oskrbovalce, je utopija, da bi lahko vso oskrbo prevzele ustanove. Zato današnji domovi za stare ljudi postajajo strokovna središča za celotno oskrbo v kraju.

Sodobni domovi so krajevni po pravilu: kjer je potreben vrtec, je potreben dom za stare ljudi. Krajevni dom omogoča, da ima vsak oskrbovanec redni stik z domačim človekom. Osebni stik vsaj z enim »svojim« človekom je ena od najbolj živih psihosocialnih potreb v starosti; te potrebe ne moreta zadovoljiti nobena oskrbovalna storitev in noben strokovnjak. Tudi v poznem obdobju težkih starostnih bolezni in motenj daje lep osebni stik z bližnjim nepozabne trenutke človeške sreče. Živo imam pred očmi zgodbo s tečaja za družinske oskrbovalce v neki slovenski občini.

Ena izmed udeleženk je pripovedovala izkušnjo s svojo mamo, ki je imela že zelo napredovalo demenco in svoje hčerke ob obisku v domu večinoma ni prepoznala. Na njen pozdrav, kako se imaš, mama, ji je nekega dne odrezavo odgovorila: Jaz nisem nobena mama! Hčerka ni šla v jalovo prerekanje z njo, ampak jo je prijazno vprašala: Kdo pa sem jaz? Mama je kot iz topa rekla: Ti si moja teta. Hčerka pa: Ali sem jaz tvoja dobra ali slaba teta? In mama: Ti si moja najboljša teta! Sledil je pristen objem, v katerem je mama prepoznala hčerko in jo poklicala po imenu – njeni bolni možgani so za trenutek omogočili lep stik med materjo in hčerko, ki je mojstrsko sodelovala z domom pri materini oskrbi.

Družina in soseska danes nikakor ne moreta več sami oskrbovati starih in drugih ljudi, ki so odvisni od pomoči pri vsakdanjih opravilih. Tudi ustanove ne bi mogle prevzeti v oskrbo vseh; večina ljudi si tega tudi ne želi. Edina humana rešitev je tesna povezava poklicnih programov za oskrbo v lokalni skupnosti z družinsko ali drugo neformalno oskrbo doma. Integrirana in krajevno organizirana oskrba je nenadomestljiv korak do rešitve problema s pomanjkanjem oskrbovalnega kadra.

Poklicni oskrbovalci in oskrbovalne ustanove

Sodoben krajevni dom skupaj s strokovnim kadrom okolici ponuja približno deset različnih programov za oskrbo. Poleg oskrbe svojih stanovalcev vodi oskrbo na domu, sprejema v dnevno in začasno oskrbo, ponuja fizioterapijo, dovoz hrane na dom in druge sodobne programe za razbremenilno pomoč domačim oskrbovalcem. Krajevni koordinator integrirane oskrbe s pomočjo domskega kadra, patronažne službe in drugih strokovnjakov skrbi za usposabljanje družinskih in drugih neformalnih oskrbovalcev. Ker je dom namenjen pretežno domačinom, ima lahko vsak stanovalec reden stik z domačini; obiščejo ga svojci in sosedje mimogrede, ko gredo v trgovino, cerkev ali po drugih opravkih; otroci obiščejo babico, ko gredo iz šole; tistim, ki nimajo svojcev, koordinator priskrbi prostovoljske družabnike.

V tem živem stiku zdravih z onemoglimi in bolnimi se razvija in krepi solidarnost. Ob strokovni in razbremenilni pomoči pri domači oskrbi se ljudje množično usposabljajo v veščinah za ustrezno pomoč onemoglemu človeku, prav tako pa za zdravo sprejemanje tega neljubega življenjskega dejstva pri bližnjih in sebi.

Izkušnje po Evropi kažejo, da je v ožjem krajevnem okolju, pa naj gre za podeželsko krajevno skupnost ali mestno sosesko, najlažje dobiti poklicne oskrbovalce. Prednost je že bližina službe v krajevnem domu ali v oskrbi na domu v okolici. Oskrbovalno delo poznajo iz neposrednih stikov s krajevnim domom, z oskrbo domà ali pri sosedih. Po Evropi, kjer so uvedli krajevno integrirano oskrbo, se je pokazalo tudi to, da se družinski oskrbovalci po smrti oskrbovanega svojca pogosto delno ali polno zaposlijo kot poklicni oskrbovalci v ustanovi ali v oskrbi na domu; oskrbovalne ustanove jih cenijo kot najboljše oskrbovalce.

E-pomoč na daljavo in robotske oskrbovalne storitve

Posezimo še zadnjič po primerjavi razvoja oskrbe z avtomobili. Da so danes cenejši, udobnejši, varnejši in varčnejši, je omogočila robotizacija pri njihovi izdelavi. Težka dela opravlja avtomatska tehnologija, ki jo vodi umetna inteligenca. Roboti so sodobna orodja, da neko neosebno delo opravimo bolje, hitreje in ceneje.

Tudi na področju oskrbovanja se ta orodja naglo razvijajo. Oskrbovalni roboti ne bodo nikoli nadomestili človekove pomoči nemočnemu, čedalje bolje pa opravljajo težke telesne oskrbovalne storitve. E-oskrba in e-zdravje postajata dobrodošla svetovalca za zdravo življenje in samostojnost v starosti, varovalka za nujno pomoč starejšim ljudem, ki živijo sami, in svojcem, da jih ni strah za varnost onemoglega družinskega člana, ko so zdoma. Dobro se prodajajo tudi različni robotski »hišni ljubljenčki« za družbo staremu človeku – po besedah pesnika: nekoga moraš imeti rad, pa četudi drevo ali kamen.

Zdravo stališče ob razvoju oskrbovalne robotike je njeno sprejemanje za telesne oskrbovalne storitve, če jih robot opravi dobro, varno in poceni. Nikakor pa ne more imeti človek s strojem zdravega osebnega odnosa. Ta potreba je v onemoglosti zelo močna, tudi tedaj, ko se človek več ne zaveda – ob spremljanju umirajočega je tiha prisotnost bližnjega najvišja kakovost, ki jo lahko ponudimo človeku ob koncu življenja. Čim več napornih oskrbovalnih storitev bo opravil robot, tem več časa bodo imeli poklicni in družinski oskrbovalci za lep človeški stik, pogovor in odnos z oskrbovancem.

Na vprašanje, kdo nas bo oskrboval, nam torej današnje izkušnje dajejo naslednji odgovor. Domači družinski in drugi neformalni oskrbovalci, ki jim sodobni sistem krajevne integrirane dolgotrajne oskrbe ponuja usposabljanje in razbremenilno pomoč. Poklicni oskrbovalci iz domačega okolja, zlasti nekdanji družinski oskrbovalci in tisti, ki so sodelovali pri oskrbi v ustanovah in na domu prek sistemsko nagrajevanega socialnega ali civilnega služenja. Vse oskrbovalce pa bo pri težjih telesnih storitvah precej razbremenila sodobna pametna tehnologija; ta novost je ugoden veter v jadrih potrebe po pristnem človeškem odnosu v času, ko človeku pešajo moči.

Prof. dr. Jože Ramovš, Inštitut Antona Trstenjaka, fotografija: J. D.


Vaši komentarji


© 2021 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media