Naš čas
»Vse teče, nič se ne povrne / in nič ne pride več nazaj; / nikoli val se ne obrne, / sijoča zvezda se utrne, / v temi izgubi se njen sijaj. // Mi vsi smo kakor na palubi / in plovemo v neznano stran; / zato trenutka ne izgubi / in, kar s teboj potuje, ljubi, / dokler ti svetli čas je dan.« Lili Novy
Včasih se nam zdi, da čas teče počasi, kadar pa nam je lepo, vedno prehitro mine. Vsakdo med nami ga doživlja drugače. A samo na koledarju gre vedno v eno smer, v svojih mislih pa se sprehajamo iz sedanjosti v preteklost pa v prihodnost in nazaj. Za naše občutenje časa so zelo pomembni spomini. Ljudje v mislih ves čas potujemo in ta naš notranji čas oblikuje tudi našo prihodnost. Naše razmišljanje o prihodnosti je najpogosteje optimistično. Predstavljamo si, da bomo v naslednjem mesecu ali letu živeli bolj zdravo, da bomo imeli več denarja in da bo novo leto boljše in prijaznejše do nas. Optimizem je najboljše gorivo življenja.
Epidemija koronavirusa nas ima že drugo leto v šahu, vendar ne smemo razmišljati le o tem. Človek se vedno prilagodi. Rodovi pred nami so šli morda skozi še hujše preizkušnje, od naravnih katastrof, številnih epidemij do vojn. Še taka epidemija ne sme načeti naše volje do življenja.
Vsekakor poskrbimo za odgovorno ravnanje in se naučimo uživati v trenutku tukaj in zdaj. Ne odlašajmo s stvarmi, ki nam veliko pomenijo, in čim več časa preživimo z dragimi ljudmi. Ne glede na vse je zdaj naš čas, in potrudimo se, da nam bo lepo in toplo pri srcu vsak dan.
