Na vprašanja iz delovnega prava odgovarja Dušan Bavec

Dobro je vedeti | okt. '21

ODPOVED POGODBE NOSEČNICI

Bralkina hči je v petem mesecu nosečnosti. V podjetju se obetajo reorganizacija in verjetno tudi odpovedi. Zanima jo, ali delodajalec zaradi poslovnih težav lahko odpusti tudi njo.

Iz prvega odstavka 115. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) izhaja, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti ter delavki, ki doji otroka do enega leta starosti, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust (materinski, očetovski in starševski) v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela, in še en mesec po izrabi tega dopusta. V praksi je ta dodatni mesec varstva pred odpovedjo že precej delodajalcev »spravil« v prekršek, ker so bili pri podaji odpovedi prehitri, saj so mislili, da je dodatni mesec varstva zagotovljen že z odpovednim rokom, ki začne teči naslednji dan po vročitvi odpovedi in je obvezen sestavni del tovrstne odpovedi. To seveda ne drži, in da bi se izognili nepotrebnim globam, še enkrat poudarjam, da v tem dodatnem mesecu po zaključku porodniškega dopusta delodajalec ne sme podati odpovedi, je pa v tem »čakalnem obdobju« smiselno, da se izkoristi še neizrabljeni dopust.

Če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila. 

V drugem odstavku istega člena je podana prepoved, da v tem obdobju in v takih primerih delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca. To pomeni, da velja absolutno varstvo pred odpovedjo. Le-to velja tako za podajo odpovedi kot tudi za prenehanje delovnega razmerja, kar pomeni, da četudi je bila odpoved podana v času, ko tozadevno varstvo ni veljalo, velja pa ob izteku odpovednega roka, delovno razmerje ne more prenehati.

Zgolj relativno varstvo pred odpovedjo pa velja s tem, da je tudi tej kategoriji zaposlenih mogoče podati odpoved v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca, in sicer po predhodnem soglasju inšpektorja za delo. Takšno predhodno soglasje je potrebno tudi, če so podani razlogi za izredno odpoved delodajalca, kar pomeni, da so na strani delavca podane najhujše kršitve, opredeljene v 110. členu ZDR-1.

SVETOVALNI TELEFON:

Dušan Bavec odgovarja tudi po telefonu. Pokličite ga v sredo, 13. oktobra, med 16. in 18. uro na tel. št.: 01 530 78 53.      


Vaši komentarji


© 2022 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media