KULTURA kratke
RAZSTAVE
Rekonstruirani keltski bojni voz
V Posavskem muzeju Brežice je na ogled arheološka razstava s predmeti, ki so rezultat zadnjih raziskav na brežiškem Sejmišču. Med najpomembnejšimi je v naravni velikosti rekonstruirani keltski bojni voz iz sredine 3. stoletja pred našim štetjem, ki je zmožen tudi dejanske terenske vožnje. Za obnovo so angažirali tri mojstre – kolarja, kovača in usnjarja. Po besedah avtorice razstave, arheologinje in višje kustosinje brežiškega muzeja Jane Puhar so pri nas vozovi, ki jih poznamo iz obdobja mlajše železne dobe, prava redkost. Na slovenskih tleh so do zdaj odkrili le tri takšne, vse te pa prav na območju Sejmišča, kjer je bilo do zdaj odkritih več kot 160 žganih keltskih grobov. Razstava bo odprta še nekaj mesecev.
Slovenske umetnice v obdobju 1850–1950
Mira Pregelj, Perica
V Mestnem muzeju Ljubljana in Jakopičevi galeriji predstavljajo dela slovenskih umetnic od sredine 19. stoletja do leta 1950. Dvodelna razstava ni le poklon, ampak tudi priznanje njihovemu delu, za kar ima veliko zaslug umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave Barbara Savenc. V muzeju so predstavljena dela 39 slikark, kipark in grafičark, v galeriji pa dela desetih arhitekt in fotografinj ter snovalk notranje opreme. Nabor umetnic in njihovih del, ki so po kakovosti povsem primerljive z moškimi kolegi, predstavi še zgodovinsko nit ženskih bojev za enakopravnost na področju umetnosti in njihovo ustvarjalno moč. Če pomislimo, koliko tisoč bistroumnih žensk je ostalo brez možnosti izobraževanja zaradi nižjega stanu ali patriarhalnih družbenih norm in predsodkov krščanske vere ter nemožnosti študiranja pri nas, poleg tega so morale oditi v tujino, na primer na Dunaj, v Prago ali Zagreb, če so jim študij lahko omogočili starši. Šele po drugi svetovni vojni se je čas spremenil, akademski slikarki Alenka Gerlovič in Cita Potokar sta prvi zastopnici novega ženskega glasu, ženske so lahko začele študirati na ljubljanski likovni akademiji. V posebni sobi si lahko ogledamo še dela umetnic iz muzejskih zbirk, ki so nastala po letu 1950. V Moderni galeriji razstava Vedno na voljo, ki je nastala na podlagi raziskovanj feminističnih pozicij v sodobni slovenski umetnosti. Do 25. februarja.
Novost za Slovence v Celovcu: iKULT
V Celovcu so odprli novo slovensko medkulturno središče iKULT, ki je pomembna kulturna pridobitev koroških Slovencev. V njem domuje tudi Teater Rampa, edino profesionalno dvojezično gledališče na avstrijskem Koroškem, prostori pa so namenjeni tudi družabnim dogodkom, koncertom in branju. Nastalo je pod okriljem Slovenske prosvetne zveze v prostorih celovškega Ljudskega doma, v katerem so se desetletja srečevali in sodelovali kulturni ustvarjalci obeh koroških narodnih skupnosti. V njem vidijo možnost za kulturno stičišče Roža, Podjune in Zilje, obenem pa želijo ustvariti skupni prostor sodelovanja med obema krovnima kulturnima organizacijama – Slovensko prosvetno zvezo in Krščansko kulturno zvezo.
GLEDALIŠČE
Balet Faust v mariborski baletni hiši
Gre za »nedvomno največji baletni spektakel, ki smo ga do zdaj uprizorili v mariborskem Baletu«, je povedal umetniški direktor Baleta SNG Maribor in koreograf Edward Clug. »Kot partnerji so se nam pridružili v Cankarjevem domu, saj je tako v tehničnem smislu kot tudi v scenografiji in kostumih tako razkošna, da smo jo ustvarili skupaj.« Zgodba je opozorilo in obenem navdih za premislek o tem, kdo pravzaprav smo in kakšne posledice lahko imajo naše želje – ne le na naše lastno življenje, ampak tudi na življenjske usode vseh, ki jih srečujemo na svoji poti. »Faustov sindrom namreč najbrž še nikoli do zdaj ni bil tako prisoten kot prav v naši sodobni družbi, ki se je pripravljena odpovedati lastni identiteti oziroma lastni duši v zameno za večno mladost, navidezno lepoto ali za katero koli drugo človeško nečimrnost. Z glasbo Milka Lazarja in gibom želimo pripovedovati o današnjem času,« je poudaril Clug. V vlogi Fausta nastopata solista mariborskega Baleta Davide Buffone in Ionut Dinita, v vlogi Mefista pa gosta iz Basla Thomas Martino in Daniel Domenech. Januarja bo na sporedu v Cankarjevem domu.
Anatomija zamolka – Smrekar versus Cankar
Jernej Potočan, avtor uprizoritvenega besedila v Anton Podbevšek Teatru, predstavlja grafika Hinka Smrekarja in pisatelja Ivana Cankarja, ki imata več skupnega, kot smo mislili. Oba sta izšla iz revnega proletarskega okolja, oba je študijska pot zanesla na Dunaj, kjer sta v takratnem centru političnih moči postala natančna opazovalca družbenih krivic, ustroja oblasti ter z njo povezane politične hegemonije. Sama se ponuja tudi njuna družbena usoda; Cankar je kot »politično nezanesljiv«, obsojen in kaznovan umrl v bedi, njegov likovni sodobnik pa je dočakal strahotno usmrtitev v ljubljanski Gramozni jami. Oba sta izumila svojevrsten slog, vsak v svojem umetniškem izrazu, in bila dva izmed najbolj zanimivih ustvarjalcev slovenske moderne. Umetnost obeh je bila angažirana, oba sta uporabljala elemente komičnosti, satire in farse oziroma humorja, ker sta menila, da lahko tako najbolj kompleksno izpovesta resnico. Igrajo: Maruša Majer, Mario Dragojevič in Gregor Prah.
Arzenik in stare čipke
S črno komedijo je dramatik Joseph Kesserling zaslovel, ob sveži uprizoritvi tega več kot osemdeset let starega besedila pa bodo na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega na svoj račun prišli ljubitelji črnega in ekscentričnega humorja. Člane bizarne newyorške družine Brewster bi lahko opisali kot nekakšne davne prednike Addamsovih. In besedilo je presenetljivo blizu današnjemu svetu, polnemu tabloidnih zgodb o serijskih morilcih, psihopatih, zastrupljevalcih in posameznikih, ki si s plastičnimi operacijami spreminjajo obraz. Nepozaben pa je tudi film iz leta 1944 s Caryjem Grantom v glavni vlogi. Zdi se, da je ton igre zadel popolno razmerje med nesramnostjo in neškodljivo zabavo, tako da se mu je, čeprav se ukvarja s tako morbidnimi temami, kot so množični umori, posrečilo ostati v okvirih dobrega meščanskega okusa. In prav ta komična poanta iz naslova, da dve neskončno simpatični stari gospe iz ljubeznivosti ubijata svoje goste, je bila glavno in pogosto edino izhodišče večine uprizoritev te igre. Igrajo Judita Zidar, Mirjam Korbar, Gašper Jarni, Matevž Sluga, Filip Samobor, Matic Lukšič, Klara Kuk, Jožef Ropoša, Jaka Lah, Tomo Tomšič in Tanja Dimitrievska. Režiserka je Nina Ramšak Marković.
GLASBA
Za božič so naslovili koncert v Slovenski filharmoniji, kjer bodo 22. decembra nastopili zbor in orkester SF pod vodstvom dirigenta Philippa von Steinaeckerja s sopranistko Polono Plaznik, altistko Federico Lo Pinto, tenoristom Rokom Ferenčakom in basistom Miho Boletom. Na sporedu bodo tri kantate Johanna Sebastiana Bacha.
Božična noč je tradicionalni koncert s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija. Pod vodstvom Patrika Grebla bodo nastopile solistke Nuška Drašček, Maja Keuc in Nina Strnad. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma 17. decembra ob 17. in 20. uri.
Novoletni gala koncert opernih arij s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor pod vodstvom dirigenta Simona Krečiča in s sopranistko Silvio D'Eramo ter tenoristom Martinom Sušnikom, ki bodo izvajali dela Puccinija, Dvořáka, Bizeta in Charpentierja, pa bo 19., 22. in 27. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
FILM
Silvestrski filmski program v Kinodvoru
Začel se bo 31. decembra ob 15. uri, ko bo Kinobalonova silvestrska premiera za otroke in film Roza in Kamena škratinja režiserke Karle Nor Holmbäck s kozarcem otroške penine. Ob 18. uri bo predpremiera filma Popolni dnevi režiserja Wima Wendersa, ob 21. uri pa bo predpremiera filma Nesrečna bitja režiserja Yorgosa Lanthimosa, obakrat pospremljena s kozarcem penine.
