Druženje februar
MURSKA SOBOTA
V enajstih pomurskih upokojenskih društvih delujejo sekcije za ročna dela, ki bogatijo kulturno dediščino pokrajine ob Muri, upokojenci pa v njih najdejo svoje zadovoljstvo, mir in navdih za ustvarjanje. Komisija za kulturo pri Pomurski pokrajinski zvezi društev upokojencev Murska Sobota je v sodelovanju s Pokrajinsko in študijsko knjižnico Murska Sobota pripravila bogato pregledno razstavo ročnih del osmih društev upokojencev: Šalamenci, Veržej, Puconci, Ljutomer, Črenšovci, Moravske Toplice, Cankova, Turnišče. Na ogled so bila različna ročna dela: vezenje, kvačkanje, rišelje, klekljanje ter izdelki iz slame, ličja in drugih materialov, rože iz krep papirja in nogavic, vizitke, čestitke ter še mnogo drugih izdelkov. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
ŠENTJUR
Upravni odbor Društva upokojencev Šentjur se je sestal pred koncem lanskega leta in pregledal opravljeno delo v letu 2023. Ugotovili so, da delujejo učinkovito in sinhrono. Sprejeli so tudi nekaj sklepov za delo za naprej, med drugim so se odločili, da denar za novoletne voščilnice raje namenijo v humanitarne namene. Posebej so izpostavili projekt Starejši za starejše, ki ga že vrsto let vodi Fanika Opalič s svojimi prostovoljkami. Gre za delo, ki ne pozna plačila in ga ni mogoče ovrednotiti. Da je to res tako, samo nekaj podatkov: število starejših 1255, vključenih v projekt 1179, dejavni obiski v tekočem letu 671, število aktivnih prostovoljcev 22, da ne naštevamo prevozov k zdravniku, dostave iz trgovin ipd. (Besedilo in fotografija: Hinko Pap)
SENOVO
Med dejavnostmi Društva upokojencev Senovo je zelo prepoznavna sekcija za ročna dela. Da ne bi veščine mater in babic šle v pozabo, so se članice društva pred trinajstimi leti povezale in ohranjajo kulturno dediščino. Zbirajo se ob torkih popoldne, menjavajo vzorce, rišejo načrte, vezejo, kvačkajo, pletejo … Postavile so več razstav v domačem kraju, sodelovale so na skupinskih razstavah v Posavju, Ljubljani, na mednarodnem festivalu vezenin v Velenju, kjer so bili njihovi izdelki tudi nagrajeni, pa na vseslovenskem srečanju ljubiteljskih rokodelcev društev upokojencev Slovenije junija 2023. Novembra lani so z žalostjo pripravile razstavo del v kulturnem domu na Senovem, saj se je nekaj dni prej nepričakovano poslovila draga Majda, odlična vezilja, srčna prijateljica, ki je svoja znanja delila s predanostjo in veseljem. Zato so v njen spomin njena ročna dela razstavile v posebnem kotičku.
(Besedilo: lrena Gmajnar, fotografija: Ana Žvar)
BELE VODE
V sodelovanju Društva upokojencev – PO Bele Vode in KS Bele Vode so sredi lanskega decembra organizirali letno srečanje krajanov, starejših od 70 let. Po kratkem kulturnem programu je sledilo prijetno druženje udeležencev. Predsednica PO Bele Vode in hkrati prostovoljka Marija Dermol je na kratko podala poročilo o delovanju programa Starejši za starejše. Povedala je, da se obiski pogosteje izvajajo med udeleženci programa, ki niso mobilni in so vezani na bolniške postelje ter so obiskov prostovoljcev zelo veseli. Sledila je še obdaritev starejših krajanov, za katere je poskrbel svet KS Bele Vode. (Besedilo in fotografija: Marija Dermol)
MURSKA SOBOTA
Društvo upokojencev Murska Sobota je ob koncu leta predstavilo zbornik Shojene poti. V njem so že devetnajstič po vrsti člani literarne in likovne sekcije predstavili svojo ustvarjalnost, prispevke pa so dodali tudi učenci Osnovne šole I Murska Sobota. V njem so se spomnili tudi lani preminulih predsednice Angele Novak in članice Elizabete Rožman Ruže. Kot je dejala predsednica društva Vlasta Veren, so literati s svojimi spomini in razmišljanji znova dokazali, da so mojstri besede, likovniki pa s čopiči ali kako drugače vrhunski opazovalci podob naše okolice. (Besedilo in fotografija: Jože Žerdin)
POLJČANE
Društvo upokojencev Poljčane je kar številno društvo. Veseli jih, da se jim pridružuje vedno več t. i. mlajših upokojencev. Vse več je novih aktivnosti. V zadnjih dveh mesecih preteklega leta so bili še posebej aktivni, imeli so kar tri delavnice in še novoletno srečanje vseh članov. Delavnica izdelovanja novoletnih voščilnic je bila zelo obiskana in vodena pod budnim očesom umetnice Tatjane Tušek Korelc. Ker je danes nujno, da se tudi starejši seznanijo z računalniki, je Društvo upokojencev Poljčane izkoristilo možnost sodelovanja pri projektu Na-prostem.si. V sodelovanju z neprofitno organizacijo Društvom Duh časa jim je uspelo organizirati kar dve delavnici o uporabi sodobne tehnologije, udeleženci, na vsaki jih je bilo 12, pa so v dar dobili rabljeno in obnovljeno računalniško opremo. V decembru je društvo organiziralo še silvestrovanje za člane. Udeležba je bila izjemna, saj se ga je udeležilo 115 upokojencev.
(Besedilo in fotografija: Olga Žolger)
PRAZNOVALI SO
Lucija Barlič - Cilka, dolgoletna članica Društva upokojencev Piran, je v Centru za starejše občane Lucija, kjer živi že 15 let, 11. decembra lani praznovala svoj 103. rojstni dan. Rodila se je davnega leta 1920 v Zagorju ob Savi. Kot mlada aktivistka se je priključila NOB. Po vojni se je šolala za otroško negovalko v Ljubljani. Leta 1955 jo je pot zanesla na Obalo, nastanila se je v Seči pri Luciji in zaposlila na otroškem oddelku otolaringološke bolnišnice v Piranu in tu delala vse do upokojitve. Do poznih let je bila aktivna članica RK in ZB NOB Piran.
Majda Rataj z Otočca je v decembru 2023 praznovala 90. rojstni dan. Z možem, ki je žal umrl pred devetimi leti, sta imela tri hčerke, zdaj jo osrečujejo vnukinja in dva vnuka ter pravnuka Ožbej ter Urban. V veliko veselje so ji bila dela na njivi, rada je tudi gospodinjila. Še pred dvema letoma je kuhala za vso družino. Rada je pela in plesala. Še vedno rada posluša narodnozabavno glasbo in pravi, da je recept za dolgo življenje dobra volja.
Sedemdeseta obletnica mature
Malo je razredov, ki bi praznovali sedemdeseto obletnico mature. V začetku lanskega oktobra pa so se srečali maturanti 8. a razreda VII. državne gimnazije iz Ljubljane. Maturirali so leta 1953. V razredu jih je bilo 32, danes je živih še polovica, 13 sošolk in štirje sošolci. Letošnjega srečanja na Livadi se jih je udeležilo le osem. Večina sošolk in sošolcev je v svojem življenju dosegla akademsko izobrazbo, nekateri pa zelo uspešne kariere, med temi so bili minister v bivši Jugoslaviji, stomatolog-kirurg, profesorica in profesor na filozofski fakulteti, skladatelj, direktor ugledne ustanove, novinar, sodnik, trije doktorji znanosti.
Besedilo in fotografija: Dr. Zoran Jelenc
