KULTURA kratke
Maistrovo leto v njegovem rojstnem Kamniku
Pred 150 leti se je 29. marca rodil Rudolf Maister, general, ki je pred dobrimi sto leti zavrnil razglasitev Spodnje Štajerske za del Avstrije in obranil slovensko severno mejo. Izdal je tudi dve pesniški zbirki Poezije in Kitica mojih, bil je ljubitelj knjig, imel je eno najlepših knjižnic pri nas, in tudi amaterski slikar, ki je prijateljeval z znanimi slikarji tistega časa, od Jakopiča do Sternena. Maistrovo leto bo še zlasti živahno v njegovem rodnem Kamniku, kjer je častni občan. Po njem so poimenovane ulice, gimnazija, tam stojita njegov kip in rojstna hiša, v kateri je muzejska zbirka, posvečena njegovemu življenju in delu. Njegov rojstni dan je občinski praznik, ko se zvrsti več kot 40 različnih prireditev, med drugim bodo v njegovi rojstni hiši pripravili dan odprtih vrat.
Mesto bere
V projekt branja, ki ga pripravlja Mestna knjižnica Ljubljana in bo trajal do 3. maja, so vključili 60 naslovov kriminalnih romanov tujih in domačih avtorjev, kar ni naključje, saj so kriminalke osrednji žanr sodobne kulture – ali v literaturi, filmu ali na televiziji. Sodelujete lahko vsi člani knjižnice, stari več kot 16 let, tako da preberete vsaj pet knjig z njihovega seznama, izpolnite obrazec, ki ga dobite v vsaki knjižnični enoti MKL ali na njihovi spletni stani: www.mklj.si/projekti/mesto-bere. Če boste izžrebani, vas čakajo lepe knjižne nagrade.
GLEDALIŠČE
54. teden slovenske drame
se bo v Prešernovem gledališču Kranj tradicionalno začel na svetovni dan gledališča, tj. 27. marca, in bo ponudil 16 predstav. Letošnje gledališko leto je bilo leto Antigone. Selektorica Alja Predan si je lani ogledala kar štiri Antigone in izpostavila pogled v čas druge svetovne vojne. »Pogled mladih na ta čas je poglobljen, analitičen, natančen, pretehtan, neizprosen. In z jasnim sporočilom: mladi spoštujemo preteklost, črpamo iz zgodovine in hočemo prihodnost,« je poudarila. Tema druge svetovne vojne je še vedno plodna za umetniški razmislek. Kar tri od tekmovalnih uprizoritev se neposredno ukvarjajo z njo, posredno pa celo vseh sedem. To so Pohorski bataljon režiserja Jerneja Lorencija v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega in Mestnega gledališča Ptuj, avtorski projekt po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha Juriš režiserke Žive Bizovičar in v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje ter prav tako v izvedbi celjskega gledališča Druga preteklost po romanu Vinka Möderndorferja v režiji Luke Marcena. Selektorica je v tekmovalni program uvrstila tudi Deževen dan v Gurlitschu Milana Markovića Ramšaka v režiji Sebastijana Horvata in koprodukciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj, Mrakijado, nastalo po trilogiji Ivana Mraka, v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji SNG Drama Ljubljana ter projekt več avtorjev Spolna vzgoja II v režiji Tjaše Črnigoj in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča, Maske in Mesta žensk. V spremljevalnem programu bo na ogled še pet predstav.
Iz predstave Bodočnost
Bodočnost so naslovili skupni projekt Beogradskog dramskog pozorišta in Mestnega gledališča ljubljanskega, ki so ga v Ljubljani premierno prikazali v okviru gledališkega festivala Ruta. Ta povezuje gledališča iz republik nekdanje skupne države Jugoslavije. Predstava, ki bo v MGL spet na sporedu aprila in junija, si zasluži pozornost, ker v njej scenarista Žiga Divjak (tudi režiser) in Gregor Zorc (igralec) opozarjata na možnosti in nemožnosti sobivanja človeka z drugimi bitji na našem planetu. Izkazuje se, da človek že samo s svojim bivanjem in načinom življenja povzroča uničevanje planeta in trpljenje drugih vrst, čeprav si z njimi deli sedanjost in (upajmo) prihodnost. Zaradi odličnih igralcev iz obeh gledališč in predvsem režije predstava ni le otožna, ampak tudi nežna, iskrena in duhovita.
GLASBA
Za slavljenca so v Slovenski filharmoniji naslovili koncert, posvečen slovenskemu skladatelju Lojzetu Lebiču, častnemu članu te hiše, ki bo letos praznoval 90 let. Njegovo skladbo Glasba Queenslanda bodo izvedli 20. marca v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Nekaj dni prej (16. marca) pa bodo pripravili predstavitev skladatelja in te njegove skladbe v dvorani Marjana Kozine. Izjemen skladatelj je skladal za vse vrste glasbenih zasedb, dirigiral, predaval, je član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter tuji član razreda za umetnost Kraljeve flamske akademije v Belgiji.
Werther v ljubljanski Operi
Lirsko opero Julesa Masseneta so v Ljubljani uprizorili spet po 45 letih. Libreto postavlja v ospredje ljubezensko zgodbo med Wertherjem (Aljaž Fasarin) in Charlotte (Nuška Drašček). Razpeta sta med željo po sreči in družbenimi pričakovanji. V predstavi je vidna dvojnost, preplet narave in družbe, želje in življenja, je poudaril kubanski režiser Luis Ernesto Doñas. Belgijski dirigent Ayrton Desimplelaere je z glasbo pričaral kopico čustev, njegov glavni namen pa je bil doseči francoski zvok orkestra (dolg, mehek, čist, ekspresiven), kar mu je uspelo. Na sporedu 8. in 9. marca.
RAZSTAVE
Nekoč je bil Gutenwerd je razstava v Narodnem muzeju Slovenije, ki prikazuje, kako so ga po 500 letih odkrili arheologi in kaj vse so izkopali na tem srednjeveškem trgu, ki mu danes pravimo Otok pri Dobravi. Bil je mejni prostor med nemškim cesarstvom in ogrsko državo, kamor so pogosto vpadali Turki. Raznovrstne arheološke najdbe, zgodovinske upodobitve, rekonstrukcije obrtnih delavnic lončarja, usnjarja, kovača, peka in dveh tržnih stojnic, o čemer bodo na ogled tudi videoposnetki in kratka filmska zgodba o Gutenwerdu, vse to je na ogled do 3. novembra.
Razstava Nekoč v Bežigrajski galeriji 2
Franc Mihelič
ponuja izbor del iz likovnega opusa Franceta Miheliča z motivom kurenta in fantastičnega v risbi, sliki in grafiki pa tudi skice in fotografije predstave Sinja ptica, ki jo je likovno zasnoval Mihelič. Kustos razstave Miloš Bašin pravi, da je za večino Miheličevih likovnih del značilno brezkončno nakazovanje prostora, pri čemer je poustvaril dramatična stanja iz svojega življenja. Gre za nekakšne metamorfoze med upodabljanjem človeškega, živalskega in rastlinskega sveta. Dela hranijo ptujski in škofjeloški muzej ter zasebni zbiratelji. Razstava spada v programsko zasnovo historičnih razstav Bežigrajske galerije 1 in 2. Na ogled do 20. marca.
FILM
Na Srečanju ob kavi v Kinodvoru bo 13. marca na ogled arhivski dokumentarec Poletje 91 režiserja Žige Virca, ki prinaša nov in neobremenjen vpogled v vsakdanjik prebivalcev Slovenije na križišču zgodovine. Film, nastal s pomočjo obsežne akcije, v kateri so ljudi povabili, naj jim pošljejo svoje domače posnetke, postavi gledalca v avdiovizualni časovni stroj in ga ponese v kaotično obdobje pred in med osamosvojitvijo Republike Slovenije ter po njej. Scenarij sta napisala režiser in Iza Strehar. Po projekciji bo še pogovor z režiserjem, ki ga bo vodil novinar Ali Žerdin.
Retrospektiva Michaela Hanekeja, avstrijskega cineasta, bo na ogled marca v Slovenski kinoteki, kjer bodo predstavili njegov opus kinematografskih in televizijskih del, v katerih obravnava ključne družbene tematike 20. stoletja: odtujenost, nasilje, medijsko kulturo in etični razpad srednjega razreda.
