Kultura kratke

GLEDALIŠČE

In ljubezen tudi

Koprodukcijska uprizoritev mariborske Drame in Cankarjevega doma v odrski adaptaciji režiserja Luke Marcena in dramaturginje Tatjane Doma za izhodišče jemlje istoimenski roman Draga Jančarja in romaneskno zapleteno mrežo intimnih človeških usod ter pogledov na turbulenten čas druge svetovne vojne. Vendar je to predvsem intimna zgodba o uničujoči moči ljubezni in sovraštva. Predvsem pa opomnik današnjemu nemirnemu času, kako pomembna je človečnost, saj poskušajo v uprizoritvi razumeti človeške odnose v izrednih razmerah. V Cankarjevem domu od 5. do 15. februarja.

GLASBA

Festival Ljubljana z 8. zimskim festivalom

Za glasbene sladokusce se vsako leto na različnih lokacijah po Ljubljani zvrstijo koncerti z gostovanjem priznanih domačih in tujih umetnikov. Program 8. zimskega festivala vključuje nastope umetnikov, kot so dirigent Charles Dutoit, Državni zbor iz Kaunasa, Zbor dunajskih dečkov, orkester Slovenske filharmonije, harfistka Mojca Zlobko Vajgl, akordeonist Marko Hatlak, mezzosopranistka Bernarda Fink, basbaritonist Marcos Fink, Zagrebški solisti in pianist Grigorij Sokolov. Od 20. februarja do 2. marca.

200. obletnica rojstva Johanna Straussa mlajšega

Ljubitelji glasbe in novoletnih televizijskih prenosov koncertov Dunajske filharmonije že veste, da bo v letošnjem glasbenem leta na vseh koncih sveta slišati valčke Johanna Straussa mlajšega, ki je postal zvezdnik, še preden se je uveljavil kot skladatelj in napisal znameniti valček Na lepi modri Donavi. Ker je oče zapustil družino, jo je moral kot najstarejši sin že pred dopolnjenim 20. letom preživljati. Že njegov prvi nastop z lastnim orkestrom leta 1844 je bil velik uspeh. Postal je očetov tekmec, njuno rivalstvo pa tema obrekovanj. To ni trajalo dolgo, saj je Strauss starejši leta 1849 umrl, sin pa je prevzel njegov orkester in ga združil s svojim. Hodil je na turneje, dosegel mednarodno slavo, ustvaril eno opero, 15 operet, med njimi je posebej priljubljena opereta Netopir, en balet ter približno 500 valčkov, polk, maršev in četvork. Velik del tega opusa bo letos mogoče slišati na Dunaju. Mesto je za 200. obletnico Straussovega rojstva pripravilo obsežen program, ki ponuja več kot 65 predstav in tri razstave, 250 dni dogodkov na 69 lokacijah v vseh 23 mestnih okrožjih. Program pripravlja več kot 400 umetnikov v sodelovanju s 40 partnerji.

Godalkanje za ljubitelje godalne glasbe

Godalkarji nadaljujejo tradicijo prirejanja glasbenih dogodkov, ki izpostavljajo raznolikost glasbe, izvedene na godalnih inštrumentih. Cikel Pr' Goslač' poteka že od leta 2022 v koprodukciji Društva za ENO glasbo (sekcija Godalkanje) in ZRC SAZU. V soboto, 8. februarja, bo v Atriju ZRC nastopil estonski Duo Mann & Juula. Koncerti se praviloma izvajajo brez ozvočenja, poleg tega se lahko ob živi glasbi srečate z ustvarjalci tudi v neuradnem delu, ker praviloma po koncertu sledi Godalkanje Fiddle Jam.

RAZSTAVE

15. bienale slovenske ilustracije

Na letošnji razstavi je predstavljen pester nabor ilustratorjev vseh generacij. Najstarejša je ilustratorka Marjanca Jemec Božič, ki je originalno ilustracijo naredila leta 2023 pri svojih 95 letih. Zaradi velikega števila avtorjev so se odločili, da dela razporedijo glede na tehniko in vsebino, poleg tega so prvič ločili znanstveno ilustracijo od umetniške. Posebno pozornost so namenili dobitniku nagrade za življenjsko delo, to je ilustratorju, slikarju, grafiku in oblikovalcu Tomažu Kržišniku (1943–2023), ki nagrado prejme posthumno. Sekcija ilustratorjev ZDSLU je k sodelovanju na razstavi kot častne goste povabila še nekaj ilustratorjev – člana žirije 14. slovenskega bienala ilustracije Zvonka Čoha in Silvana Omerzuja, ki na razstavi na prejšnjem bienalu nista sodelovala, letošnjo članico žirije Hano Stupica, prejemnika priznanja majskega salona ZDSLU 2023 Miho Eriča in Alenko Sottler z ilustracijami za knjigo Bambi – rojen, da bi te ubili. Na ogled do 9. marca v galeriji Cankarjevega doma.

Umetnost 19. stoletja na Loškem

Na razstavi v škofjeloški Galeriji na gradu si lahko ogledate dela iz posvetnega in cerkvenega slikarstva ter kiparstva, ljudske umetnosti, zbirateljstva in spomeniškega varstva. V poglavjih Slikanje na prostem, Podobarske delavnice, Ljudska umetnost, Bidermajer, Zbirateljstvo ter ustanavljanje muzejev, Historična in verska slika ter Spomeniško varstvo so predstavljeni vplivi in vzori, po katerih so loški umetniki razvili osebni umetniški izraz in navdihnili zbirateljsko ter naročniško dejavnost. Na ogled do 5. oktobra.

FILM

Dnevi etnografskega filma – DEF

Mednarodni festival, ki bo od 27. februarja do začetka marca v Slovenski kinoteki, prinaša najnovejši izbor mednarodne in slovenske produkcije tematsko in žanrsko raznolikega etnografskega filma. DEF z dolgoletno tradicijo in vpetostjo v mednarodne tokove predstavlja pomembno prizorišče vizualne etnografije in etnografskega filma v regiji.

Maria v Kinodvoru in Art mreži

Čilski režiser Pablo Larraín se po filmih o Jacqueline Kennedy (Jackie) in princesi Diani vrača s tretjim delom neuradne trilogije o slavnih ženskah, ki so se znašle na čustvenem razpotju. Angelina Jolie se prelevi v Mario Callas, grško operno pevko, rojeno v Ameriki, ki je s svojim božanskim glasom in razburkanim življenjem očarala milijone ljudi. Film, postavljen v Pariz septembra 1977, si zamišlja zadnji teden v njenem življenju, ko se je spopadala z vse bolj zabrisanimi mejami med čaščeno La Callas ter ranljivo in krhko Mario. Na ogled februarja.

Srečanja s Kitajsko

Če bi želeli spoznati jug Kitajske z avtonomno pokrajino Guangxi, lahko februarja v slovenskih knjižnicah v Zagorju ob Savi, Žirovnici, v Miklovi hiši v Ribnici, v Radljah ob Dravi spremljate pripoved Petra Zupanca, ki živi tam že 14 let. Za dodatno avtohtonost poskrbi njegova žena Liu Yingying, ki dela doktorat iz etnologije na ljubljanski filozofski fakulteti. Predavanja pospremita s približno 60 fotografijami, ki so nastajale od leta 2010 do lani. Za naslednje mesece pa že imata vabila drugih knjižnic.

Praznujemo kulturni praznik

Na predvečer praznika bodo na državni proslavi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma podelili Prešernovi nagradi za življenjsko delo in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti pri nas. Na sam praznični dan se bo povsod zvrstila vrsta prireditev, med katerimi izstopajo tiste v Kranju, recitacije pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani, dogajanja v številnih knjigarnah, posebej v Konzorciju, kjer bo dopoldne pogovor z avtorji, ki pišejo v tujih jezikih, popoldan pa bo namenjen poeziji in glasbi. V Vrbi bo letos v glavnem vse še po starem. Načrtujejo pa prenovo Prešernove rojstne hiše, ureditev vrta in rekonstrukcijo gospodarskega poslopja kot tudi preureditev sosednje stanovanjske hiše, kjer bodo gostinski lokal, prostor za kulturne dogodke in rezidenca za umetnike. »V Vrbi bodo naslednje leto slavili kulturni praznik že v novem kulturnem centru, ki bo omogočil kakovostno prezentacijo Prešerna in zadostil tudi potrebam kulturnega turizma. Vrbo namreč obišče več kot 30.000 obiskovalcev letno in s pomočjo nove obvoznice bo prostor lahko zadihal,« je pojasnil žirovniški župan.

Neva Brun