Spomini na šolske dni
Za otroke so se začele tako težko pričakovane počitnice. Tudi mi smo jih komaj čakali in se veselili brezskrbnega poletja. V prejšnji številki smo vas povabili, da nam zaupate, kakšni so vaši spomini na šolo. Veliko se vas je odzvalo in nekaj razmišljanj lahko preberete v reviji.
Včasih je še bolj kot danes veljalo, da šola odpira okno v svet, saj ni bilo interneta in tudi ne toliko različnih medijev. Predvsem revnejšim je šola predstavljala možnost, da si s pridnim učenjem pridobijo poklic, ki jim bo olajšal življenje. Večkrat je bilo tudi to težko, saj ni bilo denarja za zvezke, svinčnike in barvice, kaj šele za nadaljnje šolanje v drugem kraju. Teta se spominja, kako je učitelj prišel prosit starše, naj jo dajo naprej v šolo, vendar si tega niso mogli privoščiti, ker je oče zbolel in so že tako težko shajali. Na pomoč ji je priskočila starejša sestra, ki je bila že zaposlena, čeprav je bil njen zaslužek skromen. To ju je še dodatno povezalo in vse do njene smrti sta si vzajemno pomagali.
Današnji otroci so ob vstopu v šolski hram veliko bolj razposajeni, kot smo bili včasih. Spomnim se, da sem v prvem razredu zaradi strahu presedela tudi odmore. Tudi iz vaših spominov je razbrati, da ste bili velikokrat prestrašeni. Starejši so otroke radi strašili z »boš že videl, ko bo šola …«. Ko ste jo spoznali, je bilo lažje. Nekateri imate v zelo lepem spominu prijazne in čuteče učiteljice. Takšni ljudje ostanejo za vedno z nami in spomin nanje nas vedno prijetno pogreje.
Ali tudi vas pritegnejo stare fotografije? Prepričana sem, da ima vsakdo med vami vsaj nekaj zanimivih starih slik, ki bi jih z veseljem pogledali tudi bralci revije. Vabim vas, da nam kakšno pošljete in pripišete, kdo je na sliki, kdaj je bila posneta in kdo jo hrani. Obudili bomo stare čase in jih iztrgali pozabi.
Želim vam prijetno poletje, polno lepih dogodivščin.
Z vami bomo spet septembra.