Pravice po potrebah, ne željah
AKTUALNO
Petra Boh, CSD Ljubljana
Kako poteka vpeljevanje dolgotrajne oskrbe v praksi, kje se najbolj zatika in ali lahko pričakujemo kakšne izboljšave, bodo govorili na septembrskem posvetu, ki ga je z vsemi deležniki sklical predsednik vlade. Mi pa smo preverili, kakšne izkušnje imajo na eni od vstopnih točk.
Na vstopni točki za dolgotrajno oskrbo na Centru za socialno delo Ljubljana so doslej prejeli preko 1200 vlog, od tega okrog 600 za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu. »Prejemamo številne klice strank, ki potrebujejo celostne informacije o njihovih pravicah in možnostih in pri tem nismo dobili vtisa, da bi bili ljudje nestrpni. Razumejo, da se zakon uvaja postopoma in da bodo nekatere pravice prišle v veljavo kasneje. Seveda pa tiste, ki nujno potrebuje pomoč, ustrezno usmerimo,« pravi Petra Boh, vodja službe za dolgotrajno oskrbo. »Je pa tako: uvajanje novega zakona v prakso je vsekakor obsežen projekt in nemogoče je pričakovati, da bo uspešno zaživel v samo pol leta. Kot rečeno, se pravice postopoma uvajajo, pritiski javnosti in medijev pa so veliki.« Zavrača pripombe, da s prispevkom za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo plačujemo nekaj, kar se sploh še ne izvaja. »Pravica do oskrbovalca družinskega člana (ODČ) se izvaja že od začetka lanskega leta. Prve mesece smo imeli veliko prevedb statusa iz družinskega pomočnika, zdaj pa se za status oskrbovalca odločajo novi, med njimi so tudi upokojenci. Usposobljenost kandidata za oskrbovalca ocenijo na zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičenost vlagatelja pa preverjamo na centrih. Oskrbovanje je izredno zahtevna naloga, vendarle gre za 24-urni delavnik, zato v pogovorih z oskrbovalci opažamo stiske in tudi izgorelost.«
Pomoč na domu ostaja
V prostorih na Dunajski 5 (v nekdanji Delovi stolpnici) je vstopna točka za dolgotrajno oskrbo za prebivalce Mestne občine Ljubljana in še 16 občin: Medvode, Vodice, Dol pri Ljubljani, Dobrova-Polhov Gradec, Horjul, Ig, Škofljica, Velike Lašče, Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje, Logatec, Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika. Svetovalke in svetovalci že izvajajo ocenjevanja na terenu. »Imamo pa predvsem veliko telefonskih klicev in osebnih pogovorov. Pomembno je, da vzpostavimo prvi stik. Pogosto nas ljudje sprašujejo, kaj se mi pa splača vzeti? Naš odgovor je: tisto, kar potrebujete, zato jim predstavimo vse pravice, ki izhajajo iz zakona. Predvsem pa jim razložimo, da vloge ne morejo vložiti »na rezervo« - za takrat, ko bodo oskrbo morda potrebovali, tako kot recimo za dom starejših občanov.«
Svetovalci poudarjajo, da so prejemniki pomoči na domu do nje še vedno upravičeni, ne glede na uveljavljanje pravic po zakonu o dolgotrajni oskrbi. »Denimo, če že koristijo storitve pomoči na domu po zakonu o socialnem varstvu, jih lahko ohranijo. Dodatek za pomoč in postrežbo (DPP) pa se izključuje s pravicami iz zakona o dolgotrajni oskrbi, kar pomeni, da upravičenci do pravic dolgotrajne oskrbe ne morejo istočasno prejemati omenjenega dodatka. S 1. decembrom se uvaja tudi pravica do denarnega prejemka in od takrat ne bo več možno na novo uveljavljati pravice do DPP.«
Razlike pa so pri uporabnikih e-oskrbe, razloži Petra Boh. »Starejši nad 80 let, ki živijo na svojem domu, imajo pravico do e-oskrbe, ne da bi uveljavljali drugo pravico po zakonu o dolgotrajni oskrbi. Zanjo zaprosijo na za to predpisani vlogi, priložiti morajo mnenje zdravnika ali patronažne medicinske sestre ali pa CSD-ja, da obstajajo razlogi, zaradi katerih bi potrebovali to storitev. Obenem pa ohranijo dodatek za pomoč in postrežbo, če ga prejemajo. Drugače pa je pri mlajših od 80 let, ki e-oskrbe ne morejo uveljavljati kot samostojne pravice. V tem primeru oddajo vlogo za uveljavljanje pravic do dolgotrajne oskrbe in če so uvrščeni v eno izmed petih kategorij, lahko koristijo tudi e-oskrbo.« Zakaj so se snovalci zakona odločili za tako rešitev, ni jasno, saj e-oskrba marsikomu, ki živi doma, omogoča večjo varnost. »Velikokrat namreč pozabljamo, da je dolgotrajna oskrba namenjena vsem po dopolnjenem 18. letu, torej ne le starejšim,« doda Bohova.
Storitev še ni, prevare so že
Vlogo za upravičenost do dolgotrajne oskrbe lahko oddate po elektronski pošti, pošljete po pošti ali jo prinesete na vstopno točko krajevno pristojnega centra za socialno delo, oziroma pooblastite koga drugega, da jo vloži v vašem imenu – pooblastila ni potrebno overjati pri notarju, le podpišete obrazec za zastopanje, ki je v sklopu vloge. Kako poteka nadaljnji postopek? »Najprej je potrebno vložiti vlogo, sledi obisk svetovalca za dolgotrajno oskrbo na domu, kjer se skupaj z vlagateljem pogovorita o njegovih potrebah. Nato sledi izdaja odločbe, iz katere je razvidna ena od petih kategorij dolgotrajne oskrbe. Za vsako je določen obseg pravic oziroma število ur oskrbe na mesec.« Uporabniku, ki se uvrsti v 1. kategorijo pripada 20 ur pomoči na mesec. Pri tem gre večinoma za pomoč pri gibanju zunaj doma, urejanje uradnih in bančnih zadev, prevoz ali pa pomoč pri osnovni higieni. V 2. kategoriji mu pripada 40 ur, v tretji 60 ur, v četrti 80 ur in v peti kategoriji 110 ur pomoči mesečno. Svetovalka v skladu s potrebami uporabnika pripravi načrt priporočenih storitev in izda odločbo. Nato pa se upravičenec s koordinatorjem za dolgotrajno oskrbo, ki je zaposlen pri izvajalcu v njegovi občini dogovori za izvajanje konkretne storitve. »Primer: nekdo z Iga bo oddal vlogo na naši vstopni točki, z odločbo pa bo šel k izvajalcu, ki deluje v občini Ig. Seznam izvajalcev po občinah bo razviden iz registra, ki bo dostopen na spletni strani NIJZ.« Kadarkoli se uporabniku zdravstveno stanje spremeni, ga svetovalec ponovno obišče in naredi ponovno oceno upravičenosti, je še dodala sogovornica.
Naj ob tem opozorimo še na previdnost: pojavili so se nepridipravi, ki se lažno predstavljajo kot predstavniki institucij in med ljudmi zbirajo osebne podatke, češ da jih bodo vpisali v register za dolgotrajno oskrbo. Tak register ne obstaja, nihče drug ne zbira vlog kot le uradno določene vstopne točke, prav tako izvajalci ne morejo delati kakršnihkoli rezervacij, svarijo na ministrstvu za solidarno prihodnost in dodajajo, da v taki situaciji obvestite policijo. Na dom pridejo samo svetovalke in svetovalci za oskrbo, obiski so vedno v naprej dogovorjeni, ob vstopu se predstavijo z identifikacijsko kartico. Za boljši občutek varnosti pa Petra Boh svetuje, da si po telefonskem pogovoru zapišete ime svetovalca, s katerim ste govorili.