Kultura kratke 

Prosti časjanuar '26Kultura

RAZSTAVE

RAZSTAVA SIMON 

Postavili so jo v galeriji Prešernove hiše v Kranju v počastitev 190. obletnice rojstva pesnika Simona Jenka. Vodi nas od pesnikovega otroštva na kmetih, mladosti v Ljubljani, dunajskih študijskih let, zrelega ustvarjanja vse do prezgodnjega konca življenja. Čeprav je v svojem življenju izdal le eno pesniško zbirko s preprostim naslovom Pesmi, ga slovenska literarna zgodovina uvršča med najvplivnejše slovenske pesnike. Po njem je poimenovana Jenkova nagrada, s katero Društvo slovenskih pisateljev nagrajuje najboljšo pesniško zbirko preteklih dveh let. »Njegova pesem Naprej, zastave Slave!, ki jo je uglasbil Davorin Jenko, je postala neuradna himna narodne prebuje. A za pesnikovim javnim uspehom se je skrivalo življenje, polno bolezni, osamljenosti in finančnih stisk,« so zapisali v galeriji. Star komaj 34 let je umrl leta 1869 v Kranju, kjer je tudi pokopan. Njegov grob je postal simbol spoštovanja do besede, ki je znala iz trpljenja ustvariti lepoto. Do konca februarja.

PREBUJANJE LEPOTE II

Na razstavi v Narodni galeriji predstavljajo zbirko viktorijanske umetnosti. Raziskuje jo profesor estetike in umetnostne zgodovine dr. Paul Crowther, ki je skupaj z ženo Mojco Oblak podpisal donatorsko pogodbo, s katero celotno zbirko poklanjata Narodni galeriji. Na ogled je 185 del, urejenih po posameznih vsebinskih sklopih, ki predstavljajo bistvene značilnosti viktorijanskega slikarstva, dopolnjuje pa jih še devet kolažev umetnice Oblak, ki so njen odziv na serijo slik Richarda Dadda. Na ogled do 8. februarja.

SLOVENSKO UPORABNO STEKLO

Razstavi v Dolenjskem muzeju osvetljujeta izdelke dveh vodilnih domačih steklarn – Steklarne Hrastnik in Steklarne Rogaška – od konca 19. stoletja do danes. Z njima poudarjajo prispevek obeh steklarn k oblikovanju slovenske materialne in kulturne identitete. Steklarna Hrastnik je v svojem 165-letnem delovanju postala sinonim za tehnično inovativnost in širok spekter uporabnega stekla vključno z laboratorijskim in industrijskim steklom. Izdelki te steklarne zaznamujejo vsakdanjik slovenskih gospodinjstev. Steklarna Rogaška je mlajša, deluje od leta 1927. Bolj je poznana po kristalu in dekorativnem steklu, ki združuje izjemno ročno obrtništvo s prepoznavno estetsko dovršenostjo. Rogaška je skozi desetletja razvila prepoznaven slog, ki je vplival na oblikovanje luksuznega uporabnega stekla tako doma kot v tujini. Zanimiv kontrast razkriva primerjava obeh steklarn, opozori avtorica razstave, umetnostna zgodovinarka Katarin Dajčman. Na ogled do 18. januarja.

ART VITAL

Veliko razstavo del Marine Abramović in Ulaya so v Cukrarni odprli prav na njun rojstni dan 30. novembra. Najobsežnejše pokaže njuno skupno pot, marsikaj je na ogled prvič. Nastala je v sodelovanju s Fundacijo Ulay in Leno Pislak ter arhivom Marine Abramović in Sydney Fishman, kurirata jo umetniška vodja Cukrarne Alenka Gregorič in profesorica dunajske Akademije likovnih umetnosti Felicitas Thun-Hohenstein. Marina Abramović in Ulay, ikoni performativne umetnosti, sta se spoznala pred 50 leti v Amsterdamu. Bila sta vsak iz svojega družbenopolitičnega okolja – ona iz Jugoslavije, on iz Nemčije. Postala sta ljubimca in umetniški tandem, ki je spreminjal zgodovino. V svojem prvem performansu Relation in Space leta 1976 na bienalu v Benetkah sta gola uprizarjala silovite trke teles. Potem sta nenehno preizkušala svoje telesne in duševne meje, v akcije pa vključevala tudi občinstvo. Iz dveh energij sta se zlivala v tretji jaz, ki se je na koncu tako zgostil, da je razpadel nazaj na dvoje, in po dvanajstih letih sta se na Kitajskem zidu z 90-dnevno hojo drug proti drugemu leta 1988 simbolično poslovila. Ob razstavi, ki bo na ogled do začetka maja, bodo uprizorili rekonstrukcije nekaterih performansov. Abramović pa je ob otvoritvi povedala: »Nisem nostalgična, gledati želim v prihodnost, do leta 2029 imam poln urnik, pa ne vem, ali bom živela tako dolgo.«

GLEDALIŠČE

MANIFEST

Skupni projekt Gleja in Slovenskega mladinskega gledališča se navezuje na besedilo iz leta 1995 z naslovom Industrijska družba in njena prihodnost, podpisan s kratico F. C. – Freedom Club. »Kot se je kmalu izkazalo, je bil ta klub svobode posameznik Ted Kaczynski, ki ga je Amerika in tudi lep kos sveta v desetletju in pol pred tem poznala pod šifro Unabomber, še danes najbolj znanega ameriškega terorista, pa je zato v trenutku dobil kultni status. Tudi ko ga beremo po treh desetletjih, se misel morilskega bombaškega norca zdi vse prej kot nora,« so zapisali v gledališkem listu. Odgovor matematičnega genija, morilca, vizionarja, zločinca, amaterskega pozavnista in mojstra taktike je jasen. Režija: Tatjana Peršuh, besedilo in dramaturgija: Boštjan Narat, zasedba: Željko Hrs, Vito Weis. Januarja v Slovenskem mladinskem gledališču.

POGOVOR Z BRONJO ŽAKELJ 

Življenje piše izjemne zgodbe in nekatere od njih so ujete tudi v knjigah. Bronja Žakelj je svojo zapisala v knjižni uspešnici Belo se pere na devetdeset. V njej razkriva resnično pripoved o zgodnji bolezni, bridkosti ob izgubi najpomembnejših ljudi v svojem življenju in tudi o moči družine, ljubezni in zmagah. Po knjigi je posnet celovečerni film, ki podira rekorde v gledanosti in ima tudi odlično igralsko zasedbo. Bronja je sodelovala v celotnem procesu nastajanja filma. Kot odlična sogovornica bo o tem in še marsičem govorila na prvem srečanju Gledališkega kluba Krka v novem letu, ki bo 15. januarja ob 19. uri v Krkini poslovni stavbi. Dogodek bo priložnost za navdihujoč pogovor o vztrajnosti in upanju.

FILM

RETROSPEKTIVA JOHNA CASSAVETESA

To bo prva njegova pregledna retrospektiva pri nas. Cassavetes velja za predhodnika ameriškega neodvisnega filma. Njegovi filmi, proizvedeni zunaj hollywoodskega studijskega sistema, so polni izjemnih osebnosti, strastnih dialogov in odličnih igralcev. Januarja v Slovenski kinoteki.

Foto: John Cassavetes

Neva Brun