Kultura kratke
Kultura
LETO 2026 POSVEČENO ZOFKI KVEDER
Letos mineva sto let od njene smrti, zato se je bomo spominjali s številnimi dogodki. Med njimi bodo: izid znanstvene monografije, praizvedba njenega besedila Pravica do življenja v Prešernovem gledališču Kranj, septembra mednarodni simpozij v Novi Gorici ter razstava v Slovenskem gledališkem inštitutu. V Pragi bodo pripravili literarni sprehod, s katerim bodo zaznamovali lokacije, na katerih je delovala. V Zagrebu pa se je bodo spomnili z okroglo mizo. Zofka Kveder ni pomembna le kot pisateljica, prevajalka, urednica, kot je poudarila dr. Katja Mihurko Poniž, »je bila tudi borka za ženske pravice, torej feministka, ki je pisala raznoliko literaturo, ki jo odlikuje večplastna podoba žensk. Te dotlej niso bile prisotne v slovenski literaturi. Prva je prikazala tematike, ki še niso bile sprejemljive: nasilje nad ženskami, abortus, ženske, ki ne najdejo sreče v zakonu, ženske, ki ne nazadnje uresničujejo svojo spolno željo in živijo tako, kot same mislijo, da je prav, pa jih seveda družba zaradi tega obsoja.«
DOGODKI DRUŠTVA SLOVENSKIH PISATELJEV
Osmega februarja bodo branje novih članov društva uokvirili v skupni naslov Slep ni, kdor se s petjem ukvarja. Enaindvajsetega februarja bodo počastili svetovni dan maternega jezika. Gosta v dvorani Alme Karlin (Cankarjev dom) bosta Marko Kravos in Loredana Bogljun. Štiriindvajsetega februarja bo v Josipini knjigarni Snidenje poezije in proze, kjer bo pogovor z Marijo Švajncer, prejemnico literarne nagrade mira. Februarja in marca bo v Josipinini knjigarni Društva slovenskih pisateljev gostujoča založba Kulturni center Maribor.
RAZSTAVI
HUMANISTIČNO SPOROČILO VALENTINA OMANA
Razstavo Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod si lahko v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu ogledate do 1. marca. Posvečena je 90. rojstnemu dnevu umetnika, ki se uvršča med najpomembnejše koroške, avstrijske in srednjeevropske umetnike našega časa. Kustos Marko Košan predstavlja Omanova najnovejša dela, ki med drugim odzvanjajo vojne strahote (Ukrajina, Bližnji vzhod). Valentin Oman je tudi pomemben predstavnik slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, ki si je desetletja prizadeval za njen obstoj. Mednarodno pomemben likovni pečat so mu vtisnili predvsem tako imenovani postni prti, kakršne so nekdaj v cerkvah pred velikonočnim praznikom razpeli pred glavni oltar. Te duhovne impulze je izjemno vitalen in ustvarjalen umetnik zaokrožil v svoj osrednji ciklus Ecce Homo in ga napolnil s sodobnim izrazom, ta iz davnin odmeva v naš čas z univerzalnim humanističnim sporočilom, ki ostaja enako: dokler smo ljudje in je človek – človek.
Fotografija: Arhiv KUGL
GLASBA
DEVETI ZIMSKI FESTIVAL
Zaznamovali ga bodo koncerti, recitali in mednarodno klavirsko tekmovanje. Na odprtju bodo sodelovali dirigent Charles Dutoit, ki bo vodil orkester Slovenske filharmonije, s katerim že več let sodeluje, in solisti, ki jih je izbral sam, zazvenela pa bo tudi Berliozova dramatična simfonija Romeo in Julija. Med drugim bo nastopil pozavnist Branimir Slokar s Slokar kvartetom pozavn in gosti z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Igralka Polona Vetrih in harfistka Mojca Zlobko Vajgl bosta izvedli recital s prepletom igre, glasbe in slikarstva Ivana pripoveduje – harfa odzvanja, v katerem bo igralka interpretirala besedilo o Ivani Kobilci. V okviru festivala bo klavirsko tekmovanje, ki se ga bo udeležilo 30 pianistov z vsega sveta, festival pa bo sklenil pianist Grigorij Sokolov. Od 10. februarja do 2. marca.
Fotografija: Arhiv Ljubljana festival
TRISTAN IN IZOLDA V LJUBLJANSKI OPERNI HIŠI
Tristan in Izolda Richarda Wagnerja velja za enega od vrhuncev evropske umetnosti. Pri tem impresivnem projektu so združila moči štiri evropska operna gledališča. Opero bodo izvedli v koprodukciji z vodilnimi opernimi hišami – z gledališčem La Monnaie v Bruslju, Kraljevim gledališčem v Madridu in Vroclavsko opero. Tako bo to glasbeni, gledališki in kulturni dogodek sezone – ne le v Sloveniji, ampak tudi v Evropi. To bo zgodovinski dogodek tudi za ljubljansko operno gledališče, kjer bo uprizorjena prva slovenska produkcija tega veličastnega dela v režiji Roberta Wilsona, enega najvplivnejših in vizionarskih režiserjev sodobnega gledališča in opere, ki se je v skoraj 60-letni karieri prvič lotil režije Wagnerjeve mojstrovine. Zanj je osrednja tema dela nasprotje med svetom dneva, ki simbolizira vsakdanje stremljenje in ambicije, ter svetom noči, kjer lahko začutimo resnično globoka čustva in kjer zgodba dveh nesrečnih ljubimcev neposredno doseže poslušalca. Iz številne zasedbe le nekaj imen: Tristan: Daniel Frank k. g./Jonathan Stoughton k. g., Izolda: Magdalena Anna Hofmann k. g./Edith Haller k. g., Brangäne: Monika Bohinec k. g./Dubravka Šeparović Mušović k. g., kralj Marke: Peter Martinčič. Na sporedu februarja.
GLEDALIŠČE
ŽIVLJENJE IN ČASI BERTOLTA BRECHTA
Letos, ko je 70. obletnica smrti Bertolta Brechta, enega najpomembnejših in največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča 20. stoletja, bodo potekali številni dogodki, povezani z omenjenim jubilejem. Anton Podbevšek Teater je pripravil predstavo Življenje in časi Bertolta Brechta v režiji Matjaža Bergerja in avtorjev besedila: Eve Mahkovic, Ule Talije Pollak, Jakoba Ribiča in režiserja. Igrajo: Gregor Čušin, Svit Stefanija, Gaja Filač, Barbara Ribnikar in številni drugi. Ob 70. obletnici njegove smrti pripravljajo več dogodkov, med drugim bo 13. februarja v Cankarjevem domu predavala sibirska filozofinja Oxana Timofeeva.
Fotografija: Borut Peterlin
ORFEJ IN EVRIDIKA
Eden najpresunljivejših mitov o smrti in žalovanju, ki izvira iz antične Grčije, je zgodba o mitskem pevcu. Orfej z igranjem na liro ni očaral samo ljudi, temveč tudi vso naravo. Vodne nimfe Najade so se dvignile iz valov, kakor hitro so zaslišale njegovo igranje. Med njimi je bila tudi Evridika, v katero se je zaljubil in se z njo poročil. Toda njuna sreča ni trajala dolgo, saj je Evridika umrla kmalu po poroki. Da bi jo užaloščeni Orfej dobil nazaj, se je odpravil v podzemlje. Tam je moč njegovega žalovanja ganila tudi vladarja podzemlja Hada in njegovo ženo Perzefono. Obljubila sta mu, da mu bosta vrnila Evridiko, vendar sta ob tem postavila pogoj – med potjo iz podzemlja se ne sme za nič na svetu ozreti ... Poetični spektakel na besedilni reinterpretaciji dramatičarke Urše Majcen in glasbeni partituri skladatelja Saša Vollmaierja, ki v režiji Jana Krmelja in koreografiji Iztoka Kovača raziskujeta format glasbenega gledališča. Evridiko igra Lena Hribar Škrlec, Orfeja Matic Lukšič. Mestno gledališče ljubljansko gostuje v Cankarjevem domu od februarja naprej.
Fotografija: Peter Giodani
FILM
Z LIFF-A V KINODVOR
Če si niste mogli ogledati vseh filmov na festivalu, si jih lahko nekaj februarja v Kinodvoru. Bila je samo nesreča režiserja Jafarja Panahanija se navezuje na zapor glavnega junaka, kar ne čudi, ker je bil režiser tudi sam zaprt in imel prepoved potovanj v tujino, a uspelo mu je zapustiti Iran. Film Tajni agent prikazuje tri zgodbe o odnosu med starši in njihovimi odraslimi otroki. Film Junakinja pa je drama, ki nas postavi v čevlje medicinske sestre in odpira vprašanja zmogljivosti in empatije do medicinskega osebja.