KULTURA KRATKE
GLEDALIŠČE
MARIJA STUART V SNG MARIBOR
Friedrich Schiller je leta 1800 napisal napeto politično dramo, ki poteka med katoliško škotsko kraljico Marijo in protestantsko angleško vladarico Elizabeto. Čeprav v ospredje postavlja boj za krono, pa je dramatik izpostavil nasprotja in boj dveh svetovnih nazorov. Režiser Diego de Brea pravi, da je to drama o brezizhodnosti in himna neuklonljivosti. V vlogi Marije se predstavi Nataša Matjašec Rošker, v vlogi Elizabete pa Mateja Pucko.
Fotografija: SNG Maribor
56. TEDEN SLOVENSKE DRAME
Selektorica Zala Dobovšek je izbrala sedem tekmovalnih predstav in pet za spremljevalni program. V tekmovalni program, ki je zelo angažirano obarvan, je uvrstila produkciji SNG Nova Gorica in evropske prestolnice kulture, in sicer 1973 v režiji Tomija Janežiča in Usje se je dalu režiserke Tereze Gregorič. Prav tako bo z dvema predstavama na TSD zastopan režiser Žiga Divjak, in sicer z dramo Zakaj sva se ločila v produkciji MGL ter z avtorskim projektom Anhovo v produkciji SNG Nova Gorica. S tremi predstavami se je uvrstilo Slovensko mladinsko gledališče. To so Inkubator, 55. člen ter Umetnost življenja: umor na podeželju. Kot je dejal direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar, bo 56. TSD ponudil izbor najboljših in vsebinsko prodornih gledaliških uprizoritev preteklega leta, zaradi katerih bo to praznik slovenske dramatike. Prešernovo gledališče Kranj, od 27. marca do 11. aprila.
25 let SiTi Teatra BTC
Polona Vetrih
Obletnico so zaznamovali s komedijo Veličastna! Ta prinaša zgodbo o pevki brez posluha Florence Foster Jenkins, ki je razprodala celo znameniti newyorški Carnegie Hall. V njeni vlogi nastopa pobudnica in ustanoviteljica takratnega Teatra komedija BTC Polona Vetrih. Ključno vlogo pri razvoju gledališča ima tudi koncertna dejavnost z nastopi imenitnimi glasbenikov. Od leta 2015 teater sodeluje tudi z Big Bandom RTV Slovenija v okviru cikla BigBand@SiTi, ki je v zadnjih sezonah usmerjen predvsem proti džezu. Poudarjajo, da velik pomen dajejo sodelovanju z domačimi pisci besedil, svoj prostor pa so tu doslej našli nekateri najplodnejši slovenski komiki. Teater je znan po kombinaciji komedije, stand upa, otroških predstav in glasbenih ciklov. »Je prostor ustvarjalnosti, sodelovanja in pristnega stika z občinstvom. Naša moč je v tem, da ostajamo dostopni, sodobni in zvesti kakovosti. Vsako leto se v naši dvorani zbere blizu 40 tisoč obiskovalcev,« je zapisala direktorica Ana Kajzer.
Fotografija: Marko Pigac
DVAJSETLETNICA ANTON PODBEVŠEK TEATRA
Praznovali jo bodo s štirimi produkcijami štirih novomeških avtorjev. To so Matjaž Berger, Gregor Luštek, Bor Ravbar in Jana Menger. Ta mesec si boste lahko ogledali predstavo Meje mojega jezika so meje mojega sveta. Če je to res, se sprašuje režiser in koreograf Gregor Luštek, kaj pomeni, če je moj jezik ples? Potem svet ni več opredeljen z besedo, temveč z dotikom, težo, dinamiko. Telo postane medij jezika. V plesnem izrazu ni oddaljenosti do sveta, temveč neposredno prebivanje v njem. To je izkušnja, ki se posreduje z udeleženostjo. In ker se vsaka taka izkušnja vpiše v spomin, telo postane arhiv. Ne kot skladišče preteklosti, temveč kot zgodba, ki se obnavlja v vsakem novem gibu. Ples nas uči zaznave, odziva, meje in svobode. Uči nas jezika, ki presega besedo, a ne pade v kaos.
LETA NA MALI SCENI MGL
Krstna predstava je nastala po novi odrski priredbi istoimenskega romana francoske pisateljice Annie Ernaux. Gre za avtobiografsko delo Nobelove nagrajenke, ki iz osebnih spominov in družbene zgodovine ustvari mozaik ženske izkušnje 20. stoletja. Odrsko priredbo je pripravila Eva Mahkovic, ki je poudarila, »da je ta nenavadna avtobiografija napisana v tretji osebi ednine, nikdar na uporabi besede jaz, zato pa spretno prepleta intimne zgodbe z zgodovinskimi dogajanji v Franciji, Evropi in svetu, kot reka, ki naplavlja in odnaša posamezne občutke in dogodke, ki jih je doživela sama in kot generacija«. Režiser predstave je Jaša Kodeli. Igrajo: Mirjam Korbar, ki je vstopila v pozna leta pisateljice, študentka AGRFT Ela Potočnik pa v njena najstniška leta. Karin Komljanec upodablja pisateljico v letih po ločitvi, Nina Rakovec pa v obdobju materinstva. Klara Kuk je prevzela »brezčasno« vlogo, posvečeno avtoričinim premislekom o pisanju, s katerimi se začne raziskovanje spomina.
Fotografija: Peter Giodani
GLASBA
OPERNI SOLITI V NARODNI GALERIJI
Tudi letos bodo v Slavnostni dvorani Narodne galerije do konca maja nastopili operni solisti SNG Opera in balet Ljubljana. Ob ponedeljkih zvečer se bo zvrstilo pet solistov: Martina Zadro, Elena Dobravec, Štefica Graselli, Juan Vasle in Mirjam Kalin.
NOTOPISI – PREPLET POEZIJE Z GLASBO
V Cankarjevem domu se je že začel nov cikel glasbenih projektov Notopisi, ki jih navdihujeta glasba in poezija. Potekal bo večinoma v dvorani Alme Karlin. Konec marca bo na sporedu pesnitev Moja vojna harmonika, v kateri avtor Aleš Šteger povzema resnično zgodbo svojega deda Matije Zorca in dogajanje postavi v petdeseta leta minulega stoletja, ki sega od Trsta čez Ljubljano do Severnega morja. Rimano pripoved je uglasbil Jure Tori s harmoniko. Pripoved v verzih ponuja novosti glede na ustaljene zgodovinske poglede ter z zgodbo usode malega posameznika in veličine glasbe zastavlja vprašanja zgodovinske krivde in odgovornosti.
RAZSTAVI
ZBIRKA UNIKATNIH AVTORSKIH RAZGLEDNIC IN VOŠČILNIC
Theodor E. Hook je samemu sebi poslal najstarejšo znano razglednico takoj po uvedbi poštne znamke. To je bilo 14. julija 1840. Pri nas pa so prve znane ročno slikane razglednice oblikovali člani umetniškega društva Vesna. V njem so bili Maksim Gaspari, Hinko Smrekar, Saša Šantel, Maks Koželj in Gvidon Birolla ter Fran Klemenčič. Zbirka unikatnih razglednic je začela nastajati spontano na začetku devetdesetih let minulega stoletja na pobudo zbiratelja Aleksandra Czižka, ki je bil v stiku s številnimi slovenskimi pomembnimi likovnimi umetniki, ti pa so mu poslali ročno, avtorsko izdelano razglednico. Tiste, ki jih hrani Univerzitetna knjižnica Maribor, si lahko ogledate v njenem Likovnem razstavišču na razstavi Z lastno roko do 21. marca.
RAZSTAVA DEL IVA MRŠNIKA
Ivo Mršnik
V več kot šestih desetletjih ustvarjanja je predvsem z razvijanjem risbe in grafike oblikoval samostojen izrazni jezik, v katerem risba ni le sredstvo upodabljanja, temveč postaja način opazovanja in mišljenja. »Njegove risbe in grafike ne pričajo o obdobju, temveč o trajanju; niso komentar sveta, temveč prostor za bivanje v njem. V času, ko umetnost pogosto meri svojo vrednost po vidnosti in hrupu, Mršnik ostaja glas tišine – umetnik, ki dokazuje, da je moč umetnosti v njeni zbranosti,« je zapisala kustosinja dr. Petja Grafenauer. Razstava ESENCA je na ogled do 4. aprila v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
Fotobrafija: Tihomir Pintar
FILM
BURNA TRIDESETA LETA 20. STOLETJA V ČASU NEW DEALA
V obdobju hude depresije v ZDA se je krhka koalicija novega žanra filmskih ustvarjalcev bojevala za rojstvo novega žanra socialnega dokumentarca. Ustvarjali so novi film realnosti, vanj vpletali čustva, resničnost zameglili z dramo, umetnost s propagando. Retrospektiva na Festivalu dokumentarnega filma kaže Ameriko 30. let in njene poskuse, da bi se spopadla z domačimi in mednarodnimi krizami. Marca v Slovenski kinoteki.
ZA CELOVITO FILMSKO IZKUŠNJO
V Kinodvoru so pripravili Smernice za pripravo opisnih podnapisov v slovenščini. Gre za prvi poskus vzpostavitve enotnih standardov za pripravo tovrstnih podnapisov pri nas. Z njimi želijo omogočiti osebam z izgubo sluha celovit dostop do avdiovizualnih (AV) del v kinematografih, na televiziji in spletnih platformah, ob tem pa tudi širiti zavest o pomenu opisnih podnapisov za ustvarjanje resnično dostopnejše družbe. V Sloveniji je namreč prikazovanje AV del s slovenskimi opisnimi podnapisi redkost, njihova priprava pa je pogosto prepuščena izkušnjam in iznajdljivosti posameznih prevajalcev.