Iz roda v rod
Ljudje smo zelo podobni mravljam, ki neutrudno gradijo mravljišče in se podviga ne ustrašijo, tudi če so majhne in krhke. Skupaj ustvarijo neverjetno veliko domovanje. Tudi ljudje iz dneva v dan nekaj ustvarjamo, gradimo in urejamo. Brez neomajne volje in cilja bi težko kaj dosegli. Tako dela nikoli ne zmanjka.
Pri prenovi družinske zidanice smo našli veliko predmetov in orodja, ki so skozi čas izgubili pomen, a pričajo o nekem drugem času in bolj trdem življenju, kot ga poznamo danes. Zagotovo bomo nekaj stvari ohranili, med njimi štedilnik na drva, na katerem je tašča skuhala odlična kosila, kadar se je ob večjih praznikih in v vinogradu zbrala družina. Obenem je prijetno ogrel prostor. Posebno mesto bo dobil tudi francoski porcelan, ki prehaja iz roda v rod že desetletja in je bil na mizi le ob posebnih priložnostih.
V Beli krajini med rodovi prehajajo tudi predmeti, ki so jih iz Amerike prinesli tisti, ki so pred več kot stotimi leti odšli za boljšim kruhom, a so se vrnili domov. S prisluženim denarjem so izboljšali gmotni položaj družine, kupili kakšen kos zemlje, zgradili hišo in poplačali dolgove. Vedno pa se vse ni izšlo po načrtih, kot na primer daljni sorodnici, ki je v Ameriki prislužen denar na banki hranila za stara leta, med drugo svetovno vojno pa je prihranek propadel. Ker ni imela svoje družine, je bila odvisna od pomoči sorodnikov.
Danes živimo v socialni državi, v kateri naj bi bilo poskrbljeno za preživetje vsakogar. Vendar je še vedno preveč starejših, ki živijo na pragu revščine. Ostajajo nevidni in izolirani od družbe. Slovenci radi pomagamo, vendar kot so ugotavljali na nedavni okrogli mizi o revščini med starejšimi, bolj otrokom in družinam v stiski kot starejšim. Glede starosti namreč velja še vedno preveč predsodkov, čeprav ima tudi to obdobje svoj smisel – uči nas sodelovanja in solidarnosti ter nas spominja na lastno ranljivost.